O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 2
Dokumenti od 26 do 48 (od skupaj 48)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Vlada RS

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 40. redni seji (12. junij 2015): - Uredba o izvajanju lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020; - mnenje k predlogu zakona o spremembi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev; - predlog stališča do sp
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Zakonsko predvideno obveščanje upnikov v stečajnem postopku ni bilo zadostno

Matej Cerar, 18.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Matej Cerar, Pravna praksa, 24-25/2015Sodišča morajo biti tudi življenjska in ne zadošča, da zgolj sledijo črki zakona. Tako stališče preveva tokratno zadevo Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je - zanimivo - ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja, ker pritožnik ni bil seznanjen z razdelitvenim narokom v stečajnem postopku. Do tega sklepa je ESČP prišlo kljub dejstvu, da je sodišče glede obveščanja upnikov ravnalo v skladu z veljavno zakonodajo, po drugi strani pa upoštevalo na videz pravno nerelevantne okoliščine, kot so ustna zagotovila stečajnega upravitelja, da bo pritožnika obveščal o pomembnih dogodkih, in dejstvo, da so bili zaradi razmeroma majhnega števila upnikov ti sodišču gotovo znani. Poleg tega je ESČP - kot že nekajkrat doslej - ugotovilo, da je stečajni postopek trajal predolgo in kršil pritožnikovo pravico do sojenja v razumem roku, pri čemer učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi dosegel pospešitev, ni imel na voljo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Pravni napovednik

Irena Vovk, 18.6.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Določba Statuta OZS ni v neskladju z načelom enakega obravnavanja

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Ali Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije zaradi določbe drugega odstavka 3. člena Statuta, ki neaktivnim članom preprečuje sodelovanje v organih zbornice, krši načelo enakega obravnavanja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Nesorazmerna omejitev pravice pritožnika do povračila škode

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Sodba Vrhovnega sodišča št. II Ips 449/2010 z dne 7. novembra 2013, sodba Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 690/2010 z dne 18. maja 2010 in sodba Okrožnega sodišča v Mariboru št. II P 61/2004 z dne 4. decembra 2009 se razveljavijo. Zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Mariboru v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Pravica do učinkovitega sodnega varstva

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Zakon o poslancih je v neskladju z Ustavo. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje iz 1. točke izreka odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Sklep Državnega zbora št. 020-02/14-39/29 z dne 15. oktobra 2014 se odpravi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Sporazum o priznanju krivde - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Kazenski postopek, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Sodba I Ips 25331/2013-119, 2. april 2015 (v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 25331/2013) Sodišče v skladu z določbo tretjega odstavka 450.č člena ZKP sporazum o priznanju krivde sprejme kot celoto, z vsemi njegovimi sestavinami, vključno s sankcijo, ki je v njem dogovorjena, i
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Z izvršbo nad občino, ki ne želi izplačati subvencije najemnin

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Št. 9.2-7/2015, 20. april 2015 Varuha je pobudnik seznanil z odločbo centra za socialno delo, s katero je bilo odločeno, da je pobudnik upravičen do subvencionirane tržne najemnine za stanovanje, v katerem biva s številčno družino. Subvencijo bi morala izplačati občina, na območju katere
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Svoboda izražanja in anonimnost interneta - res nimata meja?

Nataša Pirc Musar, 18.6.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 24-25/2015Ministrstvo za kulturo je pripravilo spremembe Zakona o medijih (ZMed), ki med drugim razširja odgovornost odgovornega urednika medija tudi na vsebino komentarjev in drugega avdiovizualnega materiala bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Odgovorni urednik mora prav tako oblikovati pravila za izbiro in vključitev komentarjev ter jih javno objaviti na primernem mestu v mediju. Komentar, ki ne bo v skladu z objavljenimi pravili, pa mora biti v najkrajšem možnem času umaknjen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015 22. junij 1527 - Niccolo Machiavelli V Firencah je umrl italijanski politik, diplomat in pisatelj Niccolo Machiavelli. Njegovo najbolj znano delo o politični filozofiji je Vladar, v katerem je razpravljal o monarhiji. Njegovi nasprotniki so v tem delu videli opravičilo za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Evidenca o izrabi delovnega časa

Miha Šercer, 18.6.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 24-25/2015Zakonodaja nam nalaga, da za zaposlene vodimo evidenco o izrabi delovnega časa, in sicer da se na vsak delovni dan zabeleži opravljeno število ur ali minut. Kako naj ravnamo z vpisom v evidenco na dneve, ki so pri delodajalcu sicer delovni dnevi, vendar delavec ne dela, ker ima neenakomerno razporejen delovni čas in je pred tem opravil večje število delovnih ur? Ali na te dneve rubriko pustimo prazno ali v njej kako drugače označimo, da delavec na ta dan ni delal?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Katalonija - moja dežela

dr. Ciril Ribičič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 24-25/2015Avtonomna katalonska oblast si na številne izvirne načine prizadeva osvojiti kakšen milimeter na poti k večji samostojnosti in neodvisnosti. Privrženci osamosvajanja Katalonije nagovarjajo vse prebivalce Katalonije, starejše od 16 let, ne samo tiste, ki pripadajo katalonskemu narodu, govorijo katalonski jezik ali so pomembni za razvoj katalonske kulture. H krepitvi interesa Kataloncev za avtonomijo pa nehote veliko pripomorejo tudi španske oblasti z diskriminatornim obravnavanjem njihovih zahtev, na primer tako, da prepovedujejo referendumsko izjasnjevanje o položaju Katalonije. Tu vidim eno od podobnosti s slovenskimi izkušnjami iz obdobja, ko je Milošević prepričeval Slovence, da jim v Jugoslaviji živeti ni (bojkot slovenskih proizvodov, zanikanje pravice do samoodločbe, napoved o sprejemu nove ustave na vsejugoslovanskem referendumu itd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Vsebina PP št.24-25/2015

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/20153 UVODNIK Nataša Pirc Musar Svoboda izražanja in anonimnost interneta - res nimata meja? 6 PRAVO IN DRUŽBA dr. Boštjan M. Zupančič Izmeri daljo in nebeško stran - Četrt stoletja slovenske državnosti: anamneza, diagnoza, prognoza 8 ARS dr. Janez
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Napeljevalec in pomagač

Nataša Skubic, 18.6.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 24-25/2015Z napeljevalcem in pomagačem bom zaokrožila serijo kotičkov, v katerih sem obravnavala udeležbo pri kaznivem dejanju, ki jo slovensko kazensko pravo pojmuje kot sodelovanje več ljudi pri istem kaznivem dejanju, ni pa nujno, da je pravna kvalifikacija dejanja za vse udeležence enaka. Napeljevalec in pomagač izvršitve kaznivega dejanja ne obvladujeta, sodelujeta pri tujem, in ne pri svojem kaznivem dejanju. (Bavcon, L., in Šelih, A. (ur.): Kazensko pravo, splošni del. Uradni list RS, 2013, str. 336-349).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Prostovoljna odločitev

Irena Vovk, 18.6.2015

Pravoznanstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 24-25/2015Vlada pozdravlja dokument Evropske komisije, ki ga vidi kot podlago za oblikovanje celostnega odziva na situacijo, ki smo ji priča v Sredozemlju, hkrati pa tudi kot enega od prispevkov k oblikovanju prenovljene strategije EU do migracij, se glasi predlog stališča, ki ga je 12. junija na seji sprejela Vlada in ga v odločanje poslala Državnemu zboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Pravica polnoletnega dijaka do zagovornika v postopku vzgojnega ukrepanja

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Ali ima polnoletni dijak pravico, da si v postopku izrekanja vzgojnega ukrepa izbere zagovornika? Učiteljica je namreč menila, da dijak ima tako pravico, ravnateljica pa je menila drugače in se sklicevala na 23. člen Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Urejanje prostora - nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Člen 4 Uredbe o kategorizaciji državnih cest, kolikor kategorizira hitro cesto "Ljubljana (Zadobrova-Tomačevo-Koseze)" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 599/1, k. o. Stožice, je v neskladju z Ustavo. Vlada mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da z lastnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišča iz 1. točke izreka oziroma v istem roku začne postopek razlastitve. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Uredbe o kategorizaciji državnih cest, kolikor kategorizira hitro cesto "Ljubljana (Zadobrova-Tomačevo-Koseze)", se v delu, ki se nanaša na zemljišče parc. št. 600/1, k. o. Stožice, zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Razlikovati napake od "nespodobnega" sojenja

mag. Matevž Krivic, 18.6.2015

Človekove pravice

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 24-25/2015Se kakšne sodbe Vrhovnega sodišča sme označiti za nespodobne? Iščem primerne besede, ker nekateri mislijo, da so oznake "globoko nekvalitetne", "osupljujoče nestrokovne", "neobvladanje temeljnih elementov in metod zakonitega sojenja", "zaskrbljujoče ponavljanje skrajno, izjemno nekvalitetnih sodb", "sojenje pod minimumom pričakovane kvalitete sojenja", "sramota za naše sodstvo", ki sem jih ob nekaterih takih sodbah že večkrat uporabil, neprimerne ali celo žaljive. A ne govorim o sodbi v zadevi Patria - tam je šlo po moji presoji "samo" za hude strokovne napake. Nespodobna je tam zame šele nepripravljenost ugotovljene napake spoznati in priznati. Neprimerno hujše je, kaj si naše sodstvo včasih dovoljuje pri sojenjih "navadnim ljudem", zelo pogosto pa pri sojenjih "marginalcem", kot so izbrisani, azilanti in drugi tujci. Povod za tale članek je sveženj treh najnovejših odločb Ustavnega sodišča, s katerimi so bile razveljavljene tri sodbe Vrhovnega sodišča o domnevnem zastaranju že pred mnogo leti vloženih (skrajno redkih) odškodninskih tožb izbrisanih. Obžalujem, da so bile razveljavljene samo zaradi ene "napake" (kršenja pravice do odškodnine iz 26. člena Ustave), in ne hkrati tudi zaradi "nespodobnega sojenja". Dokler se bodo ustavni sodniki soočenju s tem problemom izmikali, bodo soodgovorni za nadaljnje padanje ugleda sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Koncesija za opravljanje javne zdravstvene službe

dr. Klemen Pohar, 18.6.2015

PRORAČUN

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 24-25/2015Mrežo javne zdravstvene službe na sekundarni ravni, ki obsega specialističnoambulantno in bolnišnično dejavnost, skladno s četrtim odstavkom 5. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) zagotavlja Republika Slovenija. Javno službo v zdravstveni dejavnosti lahko opravljajo na podlagi koncesije domače in tuje pravne in fizične osebe, če izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, v pravu pa se vnovič postavlja vprašanje, ali je država (ki je pristojna zagotavljati zdravstveno dejavnost na sekundarni ravni) to koncesijo tudi dolžna podeliti, ko so zanjo izpolnjeni pogoji. Na to vprašanje med drugim odgovarja sodba Vrhovnega sodišča RS, ki je bila v skrajšani obliki na straneh te revije že objavljena, zasluži pa si še kratek komentar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Hišna preiskava (brez odredbe) in zaseg predmetov - prepoved reformatio in peius - in dubio pro reo

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Kazenski postopek

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Po sodni praksi se načelo prepovedi spremembe na slabše nanaša tudi na dejansko stanje. Vendar to ne pomeni, da je sodišče v ponovljenem postopku vezano na vse materialno- in procesnopravno relevantne dejanske okoliščine, ki jih je ugotovilo v prvotnem postopku, temveč le na konkretni dejanski stan, ki je opisan v krivdoreku. To načelo prav tako ne pomeni, da mora sodišče v ponovnem sojenju vztrajati pri procesnih kršitvah, ki jih je v prvotnem sojenju zagrešilo in bi lahko bile v obsojenčevo korist.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Merilo za trajno odklonitev odvzema krvi

Kim Sotlar, 18.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 24-25/2015Visoka raven varovanja zdravja ljudi v vseh državah članicah se zagotavlja tudi z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2002/98/ES o določitvi standardov kakovosti in varnosti za zbiranje, preskušanje, predelavo, shranjevanje in razdeljevanje človeške krvi in komponent krvi ter z Direktivo Komisije 2004/33/ES glede tehničnih zahtev za kri in komponente krvi. Priloga III slednje direktive določa merila ustreznosti za dajalce polne krvi in komponent krvi, med katerimi so določena tudi merila za odklonitev dajalcev krvi. Sodišče EU je odločalo, ali je francoski nacionalni ukrep, ki določa trajno odklonitev odvzema krvi od moških, ki so imeli ali imajo spolne odnose z drugimi moškimi, skladen s pravom EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Oddelitev družbe v razmerju s poroštvom

Matevž Šavli, 18.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matevž Šavli, Pravna praksa, 24-25/2015Pri svojem delu sem se srečal z vprašanjem, ali je oddeljena družba, katere prenosna družba je ustanovila poroštvo pred oddelitvijo, tudi porok, če ne dolžnik ne prenosna družba ne plačata dolga. Če je dogovor pritrdilen, ali morajo biti podane kakšne posebne okoliščine oziroma upnikovo dejanje, da je poroštvo zavezujoče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Univerzalni temeljni dohodek - ideja prihodnosti

Igor Vuksanović, 18.6.2015

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 24-25/2015Celo znani konservativni politolog Francis Fukuyama je pred nekaj leti jadikoval o pomanjkanju sveže, nove in vitalne progresivne ideologije, ki bi nadomestila slepo vero v prosti trg kot rešitev vseh družbenih problemov. Zamislite si, piše Fukuyama, "obskurnega pisuna na nekem podstrešju", ki bi začrtal ideologijo prihodnosti, ki bi lahko ponudila realistično pot do sveta zdravih družb z močnim srednjim razredom in robustno demokracijo. Dr. Renata Mihalič in dr. Grega Strban sta avtorja knjige Univerzalni temeljni dohodek (GV Založba, IUS SOFTWARE, Ljubljana 2015, 253 strani), v kateri je obravnavana ena bolj provokativnih družbenih idej, ki je nedvomno ena od kandidatk na morebitnem seznamu podlag za ideologijo prihodnosti, kakršno želi videti Fukuyama.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

< Vsi
2015(48)
> Junij(48)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABC ĆČD ĐEF G H IJK LM N OP QR S Š TUV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov