O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄24-25

Strahopetno dejanje podležev

mag. Damijan Florjančič, 20.6.2019

Sodišča

mag. Damijan Florjančič, Pravna praksa, 24-25/2019Ko se sredi noči neznani napadalci spravijo na nič hudega slutečega človeka na njegovem domačem dvorišču in ga pretepejo s tako silovitostjo, da je vprašljivo celo njegovo preživetje, se najprej, ob sočutju do napadenega, pomisli tudi na nizkotno naravo napadalca ali napadalcev. Strahopetni podleži? Kako ob tem razumeti še okoliščino, da je bila s hrbta napadena oseba ženskega spola, ni treba posebej izpostavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2018⁄24-25

Sovražni govor z vidika splošnega pojma kaznivega dejanja

mag. Andrej Ferlinc, 21.6.2018

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2018V sredstvih javnega obveščanja - zlasti v predvolilnem času - je znova privrela na dan težnja po strožji kazenskopravni obravnavi sovražnega govora. Pričakovanja se vsake toliko časa usmerijo v državna tožilstva, ki naj bi s povečano represijo vplivala na uporabo inkriminacij, kakorkoli povezanih s sovražnim govorom. Če pustimo ob strani odgovor na vprašanje, ali se sovražni govor lahko pojavi prav zato, ker ga tožilstva po mnenju nekaterih ne preganjajo dovolj strogo, ali pa je predvsem posledica naglo se spreminjajočih družbenih razmer in pomanjkanja splošne kulture ter spoštovanja drugih (in drugačnih) ljudi nasploh, še posebej drugače mislečih, je treba najprej opozoriti na izhodišče, da Kazenski zakonik (KZ-1) izrecno ne inkriminira sovražnega govora kot posebnega kaznivega dejanja. Možnost kazenskopravnega odziva v zvezi s sovražnim govorom lahko prepoznamo v inkriminaciji javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po 297. členu KZ-1, mučenja po 135.a členu KZ-1 s povzročanjem duševnega trpljenja in izvajanjem pritiska, grožnje po 135. členu KZ-1 in v večini kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄24-25

Stažiranje v evropskem parlamentu

Andreja Friškovec, 22.6.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Andreja Friškovec, Pravna praksa, 24-25/2017Ko sem v začetku meseca septembra 2016 poslala življenjepis in motivacijsko pismo v pisarno evropske poslanke gospe Romane Tomc, si nisem predstavljala, kako se bo moje življenje spremenilo, ko bom čez šest mesecev odpotovala v Bruselj, v mesto, znano tudi kot srce Evrope.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Posledice nekoordinirane rabe radijskih frekvenc med državami

Pohar Mark, Funa Igor, 18.6.2015

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Mark Pohar, Igor Funa, Pravna praksa, 24-25/2015Do prvih radijskih komunikacij je prišlo konec 19. stoletja z odkritjem radijskih valov. V primerjavi z drugimi oblikami komuniciranja na daljavo je glavna prednost radijskih komunikacij v tem, da omogočajo komunikacijo brez uporabe fizičnega vodnika, s katerim bi bila povezana oba konca, ki si izmenjujeta informacije. Da lahko signal pride do sprejemnika, kjer ga uporabnik zazna z vidom ali sluhom, je poleg tehnične opreme (na primer mobilni telefon, televizor ali računalnik) potrebna tudi prenosna pot, nekakšen "brezžični most" med oddajnikom in sprejemnikom. Ta most so radijski valovi oziroma tisto, čemur pravimo radijske frekvence in radiofrekvenčni kanali. Celoten nabor teh frekvenc imenujemo radiofrekvenčni spekter.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

(Zlo)raba nujnega zakonodajnega postopka pri harmonizaciji zakonodaje s pravnim redom EU

Bačlija Irena, Francelj Matjaž, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Irena Bačlija, Matjaž Francelj, Pravna praksa, 24-25/2014Harmonizacija zakonodaje s pravnim redom EU se lahko izvede na več načinov. Če je pri harmonizaciji potrebno sprejetje novega zakonskega okvira ali pa sprememba in dopolnitev veljavnega, se odločanje o tem prenese v Državni zbor. Tam se zakonodajni predlogi (ne glede na to, ali so vezani na harmonizacijo ali ne) sprejemajo v okviru pravil zakonodajnega postopka, ki je podrobneje opredeljen v Poslovniku DZ (PoDZ-1). Ta pozna tri vrste zakonodajnih postopkov: rednega, skrajšanega in nujnega. Ker so direktive (pa tudi način njihovega prepisa) že predhodno usklajene, je zakonodajalec predvidel manj kompleksno sprejemanje takih zakonskih okvirov oziroma dopolnitev. Za to se uporablja skrajšani postopek. Vprašanje pa je, ali se za taka usklajevanja uporabljata tudi druga dva postopka in koliko. Pri tem je treba nameniti posebno pozornost nujnemu postopku, saj lahko pri njem pride do zlorab. PoDZ-1 namreč v 143. členu navaja razloge za sprejetje zakona po nujnem postopku in iz njih lahko sklepamo, da nujni postopek v osnovi ni namenjen potrebam harmonizacije s pravnim redom EU, saj harmonizacije pravnega reda z evropskim ni mogoče uvrstiti med izjemne družbene razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Ima prijava spolne zlorabe lahko elemente zlorabe otroka?

dr. Zlatka Rakovec Felser, 19.6.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zlatka Rakovec-Felser, Pravna praksa, 24-25/2014Čeprav je med vsemi ovadbami spolne zlorabe razmeroma malo t. i. lažnih, pa je znamenja, s katerimi se te kažejo, pomembno prepoznati čim prej. Tako kot z neprepoznano zlorabo povečujemo škodo, ki jo zato trpi otrok, jo tudi v primeru, ko zlorabe dejansko ni bilo, a jo kot tako - zaradi nepoučenosti in neozaveščenosti, iskanja senzacionalizma ali preprosto zaradi zagrizenega boja obtožujoče strani - prepozna njegova okolica in ji nasedejo celo tisti, ki se s takimi primeri tako ali drugače poklicno srečujejo. Navsezadnje to potrjuje tudi naš razvpiti, t. i. koroški primer.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄24-25

Odgovornost podjetij za preprečevanje korupcije

dr. Andrej Friedl, 20.6.2013

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Andrej Friedl, Pravna praksa, 24-25/2013S korupcijo se spopadajo povsod v svetu. Slovenija pa je v odmevni raziskavi družbe Ernest & Young glede na odgovore 96 odstotkov vprašanih slovenskih menedžerjev pristala na prvem mestu v Evropi po oceni, da je korupcija v naši poslovni praksi nekaj običajnega.1 To stanje je gotovo tudi odraz poslovanja v primežu sistemske korupcije.2 Hiter in učinkovit pregon gospodarskega kriminala in korupcije je visoko uvrščen v Agendi 46+ s predlogi ukrepov Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za izhod iz gospodarske krize. Vendar pa za preprečevanje korupcije niso odgovorni le državni organi, ampak z etičnim korporativnim upravljanjem tudi podjetja sama. Ne gre tudi le za preprečevanje korupcije v razmerjih zasebnega in javnega sektorja, ampak tudi znotraj zasebnega sektorja. Domače in mednarodne pravne okvire in pobude za boj proti korupciji3 dopolnjujejo etični kodeksi odgovornih podjetij in združenj.4 Pomembno samoregulatorno orodje podjetij so tudi Pravila Mednarodne trgovinske zbornice za boj proti korupciji (ICC Rules on Combating Corruption 2011) in njena vzorčna protikorupcijska klavzula (ICC Anti-corruption Clause 2012), ki jih bom na kratko predstavil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄24-25

Ali je računalniška aplikacija, ki podpira vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov, pravna norma?

Boris Fanin, 21.6.2012

Uprava, Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Boris Fanin, Pravna praksa, 24-25/2012Z uveljavitvijo novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in Pravilnika o zemljiški knjigi se od 1. maja 2011 zemljiškoknjižni predlogi vlagajo elektronsko. To podpira programska oprema informacijskega sistema informatizirane zemljiške knjige, ki jo upravlja Center za informatiko na Vrhovnem sodišču RS. Eden od modulov informacijske podpore je modul za vlaganje elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov. V prispevku bom obravnaval podmodul iz podskupine eZK-opravil 03, št. 031, vpis oblikovanja etažne lastnine - posamezni deli so vpisani v kataster stavb. Modul dopušča dve vrsti predlogov za oblikovanje etažne lastnine, pri čemer zaradi slabe priprave modula v nadaljevanju opisani skupini etažnih lastnikov preprečuje vzpostavitev etažne lastnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄24-25

Nekaj problemov kaznivih dejanj hudodelskega združevanja in dogovora za kaznivo dejanje

mag. Andrej Ferlinc, 17.6.2010

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2010V prilogi revije Pravna praksa št. 16-17 z dne 22. aprila 2010 je dr. Matjaž Ambrož temeljito obdelal institut posrednega storilstva in pri tem opozoril, da pri uporabi tega instituta v skladu z 20. členom Kazenskega zakonika (KZ-1)1 težav ne povzročajo le tiste oblike posrednega storilstva, pri kat...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄24-25

Osnutek ZKP-1 z vidika državnega tožilca kot organa pregona

dr. Zvonko Fišer, 19.6.2008

Kazenski postopek

dr. Zvonko Fišer, dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 24-25/2008Predhodni postopek, kot je zamišljen v osnutku ZKP-1, je povsem nov in znatno drugačen postopek od tistega v veljavnem zakonu. Tudi če se skušam osredotočiti na položaj in vlogo državnega tožilca v njem, v omejenem okviru, ki je na voljo, ni mogoče niti omeniti, kaj šele podrobno obdelati vseh bistv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄24-25

Pogodbe o lizingu in njihov odsev v kazenskem pravu

mag. Andrej Ferlinc, 29.6.2006

Obligacije, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andrej Ferlinc, Pravna praksa, 24-25/2006Sodna praksa se v zadnjem času čedalje pogosteje ukvarja z zlorabami modernih tipov pogodb za različna kazniva dejanja. Večkrat nastanejo nejasna pravna razmerja med kaznivimi dejanji poslovne goljufije po 234.a členu kazenskega zakonika,1 goljufije po 217. členu KZ in zatajitve po prvem odstavku 21...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 24-25

Leto objave

2019(1) 2018(1) 2017(1) 2015(1)
2014(2) 2013(1) 2012(1) 2010(1)
2008(1) 2006(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEF GHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov