O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 8 (od skupaj 8)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Na kavo v Rovinj

dr. Janja Hojnik, 12.5.2016

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2016Na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, je odmeval račun za 72 kun (9,50 evra), ki so ga v lokalu Roxy v Rovinju izstavili turistoma, ki sta potem račun za nenavadno drago kavo objavila na spletu. Lastnik lokala je pojasnil, da "vsi vedo", da ima ločena cenika za hrvaške in tuje goste. Take situacije so sicer znana stvar iz držav, kakršni sta denimo Tunizija in Vietnam, manj pa v EU. Glavno vprašanje pri tem je, do kod v zasebni sferi seže prepoved diskriminacije - iz različnih razlogov, ne le državljanstva, ampak tudi starosti, vere, spolne usmerjenosti itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ob 70. obletnici delovanja Meddržavnega sodišča - Obvezna pristojnost sodišča po drugem odstavku 36. člena njegovega Statuta

dr. Simona Drenik, 12.5.2016

Civilno pravo

dr. Simona Drenik, Pravna praksa, 19/2016Meddržavno sodišče v Haagu (MDS ali Sodišče) se lahko ob 70-letnici svojega delovanja pohvali s številnimi uspešno rešenimi zadevami. Od 18. aprila 1946, ko je prvič zasedalo na slavnostni seji in izvolilo prvega predsednika J. G. Guerrera, je izdalo več kot 120 sodb in 26 svetovalnih mnenj, v reševanju pa ima 11 zadev. Z vidika pristojnosti njegova pomembna pomanjkljivost ostaja odsotnost obvezne pristojnosti za reševanje sporov. Zato ne preseneča poziv svetovnih voditeljev, vključen v deklaracijo sestanka na visoki ravni o vladavini prava na državni in mednarodni ravni, z dne 24. septembra 2012, naj države, ki tega še niso storile, premislijo o sprejetju obvezne pristojnosti MDS v skladu z njegovim Statutom. Slovenija enostranske izjave po drugem odstavku 36. člena Statuta MDS ni dala. Morda pa je že čas, da se tudi v Sloveniji opravi temeljit strokovni in političen premislek o tem, ali naj Slovenija sprejme enostransko izjavo po drugem odstavku 36. člena Statuta MDS in kakšna naj bo njena vsebina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Osebni stečaj, kreditne pogodbe in učinkovitost varstva potrošnikov po pravu EU

Zoran Skubic, 12.5.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 19/2016Biti odrasel in s tem (praviloma) polno poslovno sposoben je hkrati sladek blagoslov in trpko prekletstvo. To, da lahko s svojimi premoženjskimi pravicami (praviloma) prosto razpolagaš, je na drugi strani omejeno z obveznostmi, ki si jih dolžan prevzeti. Svoboda ni zastonj in vsaka lahkomiselnost ima zdaj (polno) ceno. Marsikoga s smelimi načrti kaj hitro ustavi kruta finančna realnost, včasih pa morda celo osebni stečaj. Že sklenitev potrošniške kreditne pogodbe ima pogosto podobne posledice. Zato ne preseneča dilema, s katero je bilo pred nedavnim soočeno Sodišče (EU), ko je šlo za vprašanje, ali je evropski potrošnik v osebnem stečaju še vedno v polni meri deležen ugodnosti pravil varstva potrošnikov po pravu EU, predvsem splošne ureditve Direktive 93/13/ES o nedovoljenih pogojih in posebne ureditve Direktive 2008/48/ES o potrošniških kreditnih pogodbah. Koliko mora torej pristojno nacionalno sodišče države članice upoštevati ta pravila po uradni dolžnosti, ko obravnava osebni stečaj potrošnika?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ob 70. obletnici delovanja Meddržavnega sodišča - Prispevek sodišča k mednarodnemu pravu človekovih pravic

dr. Dominika Švarc, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 19/2016Pristojnost Meddržavnega sodišča (MDS) na področju prava človekovih pravic je razmeroma omejena vsaj v dveh pogledih. Prvič, posamezniki ne morejo biti stranke v postopkih pred MDS in v njih ne morejo neposredno sodelovati. Drugič, le omejeno število mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic predvideva pristojnost MDS, ta pa je pogosto dodatno omejena s pridržki ali postopkovnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, preden se lahko spor predloži MDS - denimo neuspeh rešitve spora s pogajanji ali drugimi sredstvi mirnega reševanja sporov, predvidenih v pogodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Evropa

Irena Vovk, 12.5.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016 Torek, 3. 5. Nova carinska pravila. Veljati so začela nova carinska pravila, ki bodo podjetjem olajšala poslovanje v Evropi, bolje zaščitila potrošnike pred nezakonitim in ponarejenim blagom ter izboljšala sodelovanje med carinskimi organi. Novi carinski zakonik Unije je re
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Sprememba vere v azilnem postopku

dr. Nana Weber, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2016Prosilci za mednarodno zaščito muslimanske vere po prihodu v drugo državo pogosto spremenijo vero v krščansko, s čimer (med drugim) utemeljujejo svojo prošnjo. ZMZ-1 omogoča, da prosilec s tako trditvijo v postopku uspe, vendar v praksi upravni organi ugoditvam iz tega razloga niso naklonjeni. Predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) kaže pomemben premik, saj je ESČP zavzelo stališče, da vrnitev pritožnika v izvorno državo brez celovite presoje okoliščin spremembe vere (tudi če so dokazi predloženi po končanem nacionalnem postopku) pomeni kršitev pravice do življenja in prepovedi mučenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 12.5.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ali ugotovitev posega v zasebnost vedno pomeni pravico do denarne odškodnine?

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 19/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svoji sodni praksi poudarja, da varstvo katerekoli konvencijske pravice ne sme biti zgolj teoretično ali navidezno, temveč "učinkovito". Z vprašanjem učinkovitosti zaščite pravice do zasebnosti, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), se je sodišče srečalo tudi v zadevi Khan proti Nemčiji, v kateri je med drugim tako kot v zadevi Von Hannover zavzelo stališče, da radovednost bralcev ali zvedavost javnosti ne pomenita javnega interesa, ki bi upravičeval poseg v zasebno življenje.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

< Vsi
2016(8)
> Maj(8)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG H IJKLMNOPQRS Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov