O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 12.5.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 14. maj 1316 - Karel IV. Luksemburški Rodil se je rimski cesar in češki kralj Karel IV. Luksemburški, ki je leta 1356 z zlato bulo uredil ustavne norme cesarstva, volitve cesarjev ter določil položaj Češke kot suverene države nasproti cesarstvu. 1938 - Integralna nevtr
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 12.5.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Elektronsko vročanje v pravdnem postopku v luči najnovejše odločitve Višjega sodišča v Ljubljani

Laura Šiftar, 12.5.2016

Civilni sodni postopki

Laura Šiftar, Pravna praksa, 19/2016Pravilno vročanje je, čeprav gre na prvi pogled za vsakdanje in rutinsko procesno opravilo, ključno z vidika zagotavljanja številnih zakonskih in ustavnih pravic pravdnih strank. Ker sodne prakse glede razlage določb Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede elektronskega vročanja skorajda ni, je zelo pomembna nedavna odločba Višjega sodišča v Ljubljani v zadevi I Ip 324/2016 z dne 9. marca 2016, ki jo je to sodišče izdalo v zvezi s pritožbo naše odvetniške družbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Novem mestu v zadevi VL 75318/2015 z dne 2. decembra 2015. S to odločbo Višje sodišče daje odgovore na nekatera pomembna vprašanja elektronskega vročanja v pravdnem postopku, ki jih podrobneje pojasnjujem v tem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Pravni napovednik

Irena Vovk, 12.5.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Glas vpijočega v puščavi

dr. Saša Zagorc, 12.5.2016

Pravoznanstvo

dr. Saša Zagorc, Pravna praksa, 19/2016Zapleti z zakonodajnim referendumom, tako s predhodnim in naknadnim kot tudi s pobudami in zahtevami, imajo že več kot dvajsetletno brado, a v trenutnem dogajanju glede zlorabe referendumske pobude in razlogih zanjo bi težko našli boljšo referenco od Hirschmanove Exit, Voice, and Loyalty iz leta 1970. Njegova osnovna misel je enostavna, in sicer imajo člani neke skupnosti na voljo predvsem dva možna odziva, če menijo, da skupnost ne zagotavlja več zadostnih koristi oziroma kakovosti za posameznika. Sklicujoč se na Rousseauja, Hirschman pravi, da lahko posameznik bodisi izstopi (exit) iz skupnosti bodisi izrazi nezadovoljstvo (voice) z namenom izboljšati ali popraviti trenutno stanje. Dnevni delovni migranti so za svoje ekonomsko preživetje doslej že sledili strategiji izhoda, a ne v celoti, saj ekonomske aktivnosti izvajajo v tujini, predvsem Avstriji, preostale pa pretežno v Sloveniji. Zaradi neuspešnega prepričevanja državnih oblasti glede upoštevanja njihovega specifičnega davčno-ekonomskega položaja so zdaj povzdignili glas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 12.5.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Prevzemanje - pisati skupaj ali narazen?

dr. Nataša Hribar, 12.5.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 19/2016Na pisanje skupaj oziroma narazen zelo pogosto vpliva splošna raba, zlasti pri prevzetih besedah oziroma besednih zvezah pa je pomemben tudi vpliv tujih jezikov. Postopki tvorjenja novega poimenovalnega gradiva, torej novih besed in besednih zvez, se od jezika do jezika razlikujejo. Nemščina, kot vemo, besede zelo rada zlaga drugo ob drugo, in tako včasih nastanejo enobesedne zloženke, dolge kot cele povedi. Slovenščina zlaganje kot besedotvorni postopek pozna, a imamo v našem slovarju precej manj zloženk kot nemščina. Tudi angleščina pozna različne načine tvorjenja novih poimenovanj; o njenih vplivih na slovenščino bomo spregovorili v tokratnem kotičku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Regres za letni dopust (2.)

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 12.5.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 19/2016V prejšnji številki Pravne prakse smo si pogledali nekaj najpogostejših vprašanj delodajalcev glede regresa. Tokrat si poglejmo odgovore na še nekatera zahtevnejša vprašanja, na katera odgovorov ne dobimo tako zlahka samo iz Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Vsebina PP št.19/2016

Avtor ni naveden, 12.5.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/20163 UVODNIK dr. Saša Zagorc Glas vpijočega v puščavi 6-9 USTAVNO PRAVO dr. Franc Grad Ustava in retroaktivnost pravnih predpisov 10-13 PRAVDNI POSTOPEK Laura Šiftar Elektronsko vročanje v pravdnem postopku v luči najnovejše odločitve Višjega
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

2013

dr. Jože Mencinger, 12.5.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 19/2016Čemu ukvarjanje z letom 2013? To leto bo zapisano v gospodarsko zgodovino Slovenije kot eno najbolj nenavadnih zaradi dogajanj, ki jih lahko strnemo v eno vprašanje. Povsod si oblasti - denarne, izvršne in zakonodajne - prizadevajo reševati svoje banke in podjetja ter ščititi svoje državljane. Zakaj naše oblasti - denarna, izvršna in zakonodajna - raje uničujejo banke, razprodajajo podjetja in domačim vlagateljem jemljejo prihranke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ali ugotovitev posega v zasebnost vedno pomeni pravico do denarne odškodnine?

Gorjup Ines, Gale Maksimilijan, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

Ines Gorjup, Maksimilijan Gale, Pravna praksa, 19/2016Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svoji sodni praksi poudarja, da varstvo katerekoli konvencijske pravice ne sme biti zgolj teoretično ali navidezno, temveč "učinkovito". Z vprašanjem učinkovitosti zaščite pravice do zasebnosti, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), se je sodišče srečalo tudi v zadevi Khan proti Nemčiji, v kateri je med drugim tako kot v zadevi Von Hannover zavzelo stališče, da radovednost bralcev ali zvedavost javnosti ne pomenita javnega interesa, ki bi upravičeval poseg v zasebno življenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Od 3. do 9. maja

Irena Vovk, 12.5.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016 Torek, 3. 5. Tožilstvo. "V okoliščinah, ki niso bile vedno lahke in preproste, so slovenski tožilci lani opravili dobro delo," je v uvodu letnega poročila državnega tožilstva za leto 2015 zapisal generalni državni tožilec dr. Zvonko Fišer. Tožilstva so lani prejela približn
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Razpisi

Avtor ni naveden, 12.5.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 Ur. l. RS, št. 28/16 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru - Ministrstvo za pravosodje; rok je 16. maj. Ur. l. RS, št. 29/16 2. Podpredsednik Okrožnega sodišča na Ptuju - Sodni svet RS; rok je 22. maj. 3. Zbiranje predl
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Odvetniška ustavnost

dr. Igor Vuksanovič, 12.5.2016

Kultura in umetnost

dr. Igor Vuksanovič, Pravna praksa, 19/2016Z dr. Andražem Terškom se lahko o posameznih pravnih vprašanjih strinjate ali pač ne; a nekega priznanja mu ne morete odreči. Zanos, vnema in pristna vera v globoko relevantnost ustavnopravnih vprašanj, o katerih rad javno polemizira ta slovenski "ustavnik" (če se ne motim, je prav dr. Teršek populariziral ta pojem v slovenskem pravnem izrazju), so nedvomno nalezljivi. In prav zato utegnejo njegovi nastopi vzbuditi zanimanje pravnega laika, ki bi verjetno sicer zakinkal, ko bi veliki ekran (časopisno stran) z monotonim, enoličnim glasom (besedilom) zavzel kateri drug, z doktorsko titulo oborožen talkinghead. Drugače povedano, avtor dela Odvetniška ustavnost (Univerzitetna založba Annales, Koper 2016, 160 strani) je živo zanikanje teze, da mora pravnik z leti kumuliranih izkušenj postajati vse bolj ciničen, nejevoljen in čustveno odmaknjen od korenin svojega poklica. Ki so v promoviranju in obrambi posameznikove svobode.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ob 70. obletnici delovanja Meddržavnega sodišča - Obvezna pristojnost sodišča po drugem odstavku 36. člena njegovega Statuta

dr. Simona Drenik, 12.5.2016

Civilno pravo

dr. Simona Drenik, Pravna praksa, 19/2016Meddržavno sodišče v Haagu (MDS ali Sodišče) se lahko ob 70-letnici svojega delovanja pohvali s številnimi uspešno rešenimi zadevami. Od 18. aprila 1946, ko je prvič zasedalo na slavnostni seji in izvolilo prvega predsednika J. G. Guerrera, je izdalo več kot 120 sodb in 26 svetovalnih mnenj, v reševanju pa ima 11 zadev. Z vidika pristojnosti njegova pomembna pomanjkljivost ostaja odsotnost obvezne pristojnosti za reševanje sporov. Zato ne preseneča poziv svetovnih voditeljev, vključen v deklaracijo sestanka na visoki ravni o vladavini prava na državni in mednarodni ravni, z dne 24. septembra 2012, naj države, ki tega še niso storile, premislijo o sprejetju obvezne pristojnosti MDS v skladu z njegovim Statutom. Slovenija enostranske izjave po drugem odstavku 36. člena Statuta MDS ni dala. Morda pa je že čas, da se tudi v Sloveniji opravi temeljit strokovni in političen premislek o tem, ali naj Slovenija sprejme enostransko izjavo po drugem odstavku 36. člena Statuta MDS in kakšna naj bo njena vsebina.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Sprememba vere v azilnem postopku

dr. Nana Weber, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 19/2016Prosilci za mednarodno zaščito muslimanske vere po prihodu v drugo državo pogosto spremenijo vero v krščansko, s čimer (med drugim) utemeljujejo svojo prošnjo. ZMZ-1 omogoča, da prosilec s tako trditvijo v postopku uspe, vendar v praksi upravni organi ugoditvam iz tega razloga niso naklonjeni. Predstavljena sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) kaže pomemben premik, saj je ESČP zavzelo stališče, da vrnitev pritožnika v izvorno državo brez celovite presoje okoliščin spremembe vere (tudi če so dokazi predloženi po končanem nacionalnem postopku) pomeni kršitev pravice do življenja in prepovedi mučenja iz Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ob 70. obletnici delovanja Meddržavnega sodišča - Prispevek sodišča k mednarodnemu pravu človekovih pravic

dr. Dominika Švarc, 12.5.2016

Varstvo človekovih pravic

dr. Dominika Švarc, Pravna praksa, 19/2016Pristojnost Meddržavnega sodišča (MDS) na področju prava človekovih pravic je razmeroma omejena vsaj v dveh pogledih. Prvič, posamezniki ne morejo biti stranke v postopkih pred MDS in v njih ne morejo neposredno sodelovati. Drugič, le omejeno število mednarodnih pogodb s področja človekovih pravic predvideva pristojnost MDS, ta pa je pogosto dodatno omejena s pridržki ali postopkovnimi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, preden se lahko spor predloži MDS - denimo neuspeh rešitve spora s pogajanji ali drugimi sredstvi mirnega reševanja sporov, predvidenih v pogodbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Je res prilagajanje obrambnega in varnostnega podsistema države varnostnim razmeram edina grožnja človekovim pravicam?

mag. Bećir Kečanović, 12.5.2016

Človekove pravice

mag. Bećir Kečanović, Pravna praksa, 19/2016Pri urejanju pooblastil varnostnih in obrambnih organov države ne gre za vprašanje, ali človekove pravice varovati ali ne, ampak za način, kako to doseči v skladu s temeljnimi načeli vladavine prava in pravne države. Pri tem pa je treba upoštevati še varnostne razmere.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

ZDIJZ-E

Irena Vovk, 12.5.2016

Uprava

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Novela Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E) je sicer začela veljati že 8. januarja 2016, uporabljati pa se je začela šele štiri mesece po uveljavitvi, tj. 8. maja 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Evropa

Irena Vovk, 12.5.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016 Torek, 3. 5. Nova carinska pravila. Veljati so začela nova carinska pravila, ki bodo podjetjem olajšala poslovanje v Evropi, bolje zaščitila potrošnike pred nezakonitim in ponarejenim blagom ter izboljšala sodelovanje med carinskimi organi. Novi carinski zakonik Unije je re
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 12.5.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 19/2016 5. maj - predlog zakona o ratifikaciji Poroštvene pogodbe med Republiko Slovenijo in Evropsko investicijsko banko (avtoceste IX); - predlog zakona o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Azerbajdžanske republike o mednarodnem cestnem prevozu; - predlog za
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Ne cuique facile dexteram porrigas

Janez Kranjc, 12.5.2016

Ostalo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 19/2016Avtor reka je grški filozof Pitagora. Latinske verzije navajajo različni avtorji, med drugim Erazem Rotterdamski (Adagia, ?, ?, 2 (4)) in Franciscus Bernio v svojem delu Moralne skrivnosti (Arcana Moralia, Symbolum XXVI), v katerem je zbral in komentiral Pitagorove moralne izreke. Rek bi se slovensko glasil "Ne ponudi zlahka desnice vsakomur".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Posredovanje zgodovinskih izpisov iz PRS v informatizirani obliki

Irena Vovk, 12.5.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 19/2016Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) je od Urada RS za preprečevanje pranja denarja (UPPD) prejela zahtevo za posredovanje nekaterih podatkov iz Poslovnega registra Slovenije (PRS), s katerim upravlja AJPES. Gre za izbor zgodovinskih podatkov vpisanih subjektov vpisa in izbor podatkov o izbrisanih subjektih vpisa z vsemi zgodovinskimi podatki (oboje v strojno berljivi obliki). UPPD v zaprosilu dalje navaja, da so vsi zaprošeni podatki že javno na voljo na spletni strani AJPES v obliki t. i. zgodovinskih izpisov iz PRS/SRG oziroma prek izvozov za ponovno uporabo (da ne zahtevajo "nobenih dodatnih podatkov" od teh, ki so že javno na voljo). Urad navaja, da je do navedenih podatkov ne glede na njihovo javnost upravičen na podlagi svojih pooblastil po 70.a členu Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT).
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Na kavo v Rovinj

dr. Janja Hojnik, 12.5.2016

TRGOVINA, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 19/2016Na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji, je odmeval račun za 72 kun (9,50 evra), ki so ga v lokalu Roxy v Rovinju izstavili turistoma, ki sta potem račun za nenavadno drago kavo objavila na spletu. Lastnik lokala je pojasnil, da "vsi vedo", da ima ločena cenika za hrvaške in tuje goste. Take situacije so sicer znana stvar iz držav, kakršni sta denimo Tunizija in Vietnam, manj pa v EU. Glavno vprašanje pri tem je, do kod v zasebni sferi seže prepoved diskriminacije - iz različnih razlogov, ne le državljanstva, ampak tudi starosti, vere, spolne usmerjenosti itd.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄19

Dolžniki kot negativna stvar, upniki kot reveži

Anita Lulić, 12.5.2016

Pravoznanstvo, Obligacije

Anita Lulić, Pravna praksa, 19/2016"Osebni stečaj je tipična, ne samo pravna, pač pa tudi izrazito politično-ekonomsko-psihološko-sociološka tema. Stečajni postopek je odvisen od tega, v kakšnem okolju živimo," je bila uvodna misel docenta Ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Jaka Cepca na okrogli mizi Osebni stečaj na XIV. Dnevih civilnega in gospodarskega prava, ki so v organizaciji Inštituta za primerjalno pravo potekali 21. in 22. aprila v Portorožu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 19

Leto objave

< Vsi
2016(37)
> Maj(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

ABCĆČD ĐEFG H IJK L M N OPQRS Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov