O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 6 (od skupaj 6)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Oškodovanec

Nataša Skubic, 27.2.2014

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 8/2014V seriji kotičkov o glavnih subjektih kazenskega postopka sem že pisala o sodniku in tožilcu ter v prejšnjem kotičku o obdolžencu. V tokratnem kotičku nadaljujem z oškodovancem, ki ima v kazenskem pravu dvojno vlogo. Po eni strani je lahko v vlogi tožilca, in sicer, če državni tožilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje kazenskega postopka, lahko stopi na njegovo mesto oškodovanec kot tožilec, kar predstavlja korektiv javne obtožbe. Pogostejša vloga oškodovanca pa je, da je udeleženec kazenskega postopka, v katerem ima poseben pravni položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Slovenski bančni sistem občutil trdo naravo mehkega prava EU

Merc Peter, Stoilovski Marko, 27.2.2014

Banke, zavodi, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Peter Merc, mag. Marko Stoilovski, Pravna praksa, 8/2014Banka Slovenije je konec decembra lani izdala odločbe, s katerimi je trem največjim slovenskim bankam naložila izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti. V praksi je to predstavljalo celoten odpis osnovnega kapitala in podrejenih obveznosti vsake od treh posameznih bank. Spornost uporabe omenjenega ukrepa na slovenskih bankah z vidika nekaterih ustavnih določb in z vidika pogodbenega prava je v tem trenutku predmet številnih javnih in strokovnih razprav. Tukaj pa bova avtorja vprašanje ustavnosti in zakonitosti uporabe ukrepa pustila ob strani in pozornost namenila postopku njegove implementacije v slovenski pravni red ter predvsem "zakonodajni" vlogi Evropske komisije v tem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Butnskala v javnem zdravstvu

mag. Jaka Slokan, 27.2.2014

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

mag. Jaka Slokan, Pravna praksa, 8/2014Kdo ne pomni kultnega slovenskega filma z istim naslovom iz daljnega leta 1985, iz časov "za železno zaveso", ko se o totalitarnih režimih ni smelo ne govoriti ne pisati, kaj šele jih kritizirati. Film je nadaljevanje oziroma uprizoritev radijske igre iz 70. let, ki je s humorjem navduševala (predvsem) študentsko populacijo, tisto, ki danes (neuspešno) vodi našo državo. Ob nedavnem ponovnem gledanju filma se mi je utrnilo nekaj misli, še najbolj ob grotesknem prizoru, ko lik Ervina Kralja sprašuje Profesorja, ali se lahko z glavo zaleti v skalo. Od tod všečen stavek: "Gospod profesor, a lahko enega direktnega, prosim (z glavo v skalo seveda)?" In potem bum, tresk ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Tudi poslovanje sodstva je lahko umetnost

Nika Skvarča, 27.2.2014

Sodišča

Nika Skvarča, Pravna praksa, 8/2014Vsak dober arhitekt ve, da se dobra arhitektura začne razvijati v iskanju dialoga med starim in novim. Podoba novega objekta je tako odvisna od že začrtanih mej preteklosti, ki pa jih navadno odkrije le nekoliko bolj občutljiv in prilagodljiv arhitekt. Občutljivost, prilagodljivost in delovanje znotraj ozkih meja pa postajajo vse pomembnejše vrline tudi v sodstvu. Naj mi noben arhitekt ne zameri, če rečem, da je poslovanje sodstva v zadnjih letih postalo "prava umetnost". Zaradi spremenjenih okoliščin zadnjih let sodišča veliko časa namenjajo upravljanju, prenovi poslovnih procesov, reorganizaciji poslovanja, uvajanju novih praks, racionalizaciji stroškov itd. Zdi se, da je znotraj ozko začrtanih mej, ki so posledica predvsem zmanjševanja finančnih sredstev in kadrov, sodstvo v zadnjih letih obremenjeno predvsem s formo. Vsaj tak vtis je dobil obiskovalec, ko je ob otvoritvi novega sodnega leta 11. februarja v Veliki konferenčni dvorani Vrhovnega sodišča poslušal njegovega predsednika Branka Maslešo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

"Linkanje" avtorsko zaščitenih vsebin ni kršitev avtorskih pravic

Zoran Skubic, 27.2.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 8/2014Svetovni splet kot koncept v svojem bistvu temelji na premisi proste izmenjave informacij. Splet torej ni nič drugega kot eter, v katerem se izmenjujejo ideje. Brez povezljivosti svetovnega spleta preprosto ne bi bilo. Ključna komponenta te povezljivosti pa so prav klikljive spletne povezave (hiperpovezave oziroma "linki"). Zakonitost "linkanja", ko se to nanaša na spletne povezave do avtorsko zaščitenih vsebin v luči Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi, pa je bilo predmet presoje Sodišča EU v nedavnem švedskem primeru. Točneje, šlo je za vprašanje, ali lahko lastnik spletne strani tudi brez dovoljenja imetnikov avtorske pravice prek klikljivih hiperpovezav napoti na s taisto avtorsko pravico zavarovana dela, ki pa so prosto dostopna na drugem spletnem mestu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Srbija, Kosovo in nedelujoča sodišča

Svit Senković, 27.2.2014

Varstvo človekovih pravic, Obligacije

Svit Senković, Pravna praksa, 8/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je z nedavno sodbo v zadevi Ali Azemi proti Srbiji dodalo novo poglavje v svojo bogato (in pogosto kontroverzno) zbirko sodb o ekstrateritorialni uporabi Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Sodišče je zavrglo tožbo državljana Kosova zaradi nepristojnosti ratione personae. Argumentacija sprejete odločitve pa morda kaže tudi na to, da se je počasna normalizacija odnosov med Kosovom in Srbijo začela kazati tudi v pristopu ESČP.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 8

Leto objave

< Vsi
2014(6)
> Februar(6)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRS ŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov