O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019Drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se razveljavi, kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Razveljavitev začne učinkovati eno leto po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Do drugačne zakonske ureditve oziroma najkasneje do izteka roka iz prejšnje točke izreka sodišča odločajo o predlogu za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, po drugem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju tako, da ob upoštevanju vseh okoliščin primera dosežejo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Navedeni predlog za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je dovoljeno podati najkasneje 14 dni pred datumom izpraznitve in izročitve stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, razen če so posebno upravičeni razlogi nastali kasneje ali je bil dolžnik onemogočen, da bi podal predlog za odlog v navedenem roku. Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Ip 2281/2016 z dne 12. 8. 2016 in sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani št. 3191 In 1579/2005 z dne 26. 5. 2016 se razveljavita v delu, v katerem je predlog za odlog nad tremi meseci zavrnjen, in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Izvršba na podlagi delne zamudne sodbe

dr. Nana Weber, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 34-35/2019Sodišče prve stopnje je izdalo delno zamudno sodbo, s katero je ugodilo mojemu tožbenemu zahtevku na plačilo glavnice v višini 5.000 evrov, glede zamudnih obresti pa postopek še teče. Sodišče druge stopnje je delno zamudno sodbo potrdilo. • Ali lahko v izvršbi zahtevam plačilo glavnice ali moram počakati še na drugi del sodbe glede zamudnih obresti?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Upravna akademija

Patricij Maček, 19.9.2019

UPRAVNO PRAVO

Patricij Maček, Pravna praksa, 34-35/2019Tokrat se je v novo podobo odelo spletno mesto Upravne akademije, ki je, kot lahko preberemo na pričujočem spletnem mestu, pristojna za pripravo in izvajanje različnih usposabljanj in strokovnih izpitov za javne uslužbence z namenom večanja strokovnosti in učinkovitosti njihovega dela, pa tudi njihovega osebnega razvoja. Upravna akademija je bila sicer ustanovljena že leta 1997, od leta 2014 pa deluje v okviru Ministrstva za javno upravo. Njen slogan je misel Georga Simmela:
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Etične moralke

Hinko Jenull, 19.9.2019

Sodišča

Hinko Jenull, Pravna praksa, 34-35/2019Do normativnega urejanja poklicne etike v pravosodju sem že dolgo zadržan, zadnje čase pa vedno bolj sumničav. Morda zato, ker nimam slabih izkušenj. Iz sodniških časov se spominjam le neformalnih instančnih opozoril na gole hrbte in (pre)kratka krila kolegic, kar naj bi uredil po liniji sodne uprave, iz odvetniških pa očitka zaradi "neprimernega" komentarja v pismih bralcev. Kolikor je pri tem sploh šlo za uveljavljanje etike, se je prvo po razgovoru končalo v prid svobode oblačenja, drugo pa pred disciplinskim organom odvetniške zbornice z zmago svobode izražanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja v razmerju do kaznivih dejanj, storjenih v hudodelskih združbah

mag. Andreja Sedej Grčar, 19.9.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Andreja Sedej-Grčar, Pravna praksa, 34-35/2019Kaznivo dejanje hudodelskega združevanja po prvem odstavku 294. člena KZ-1 kot predhodna faza h kasneje storjenim kaznivim dejanjem zaradi razmerja subsidiarnosti izgubi svojo samostojnost. Gre za navidezen stek kaznivih dejanj. Svojo samostojnost prav tako izgubi zaradi prej dokončanih kaznivih dejanj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pošta Slovenije in kršenje komunikacijske zasebnosti

Šepec Miha, Beširević Iza, 19.9.2019

Pranje denarja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Miha Šepec, Iza Beširević, Pravna praksa, 34-35/2019Analiza vsem poznane poštne družbe, katere ustanoviteljica je Republika Slovenija, pokaže, da je ta družba danes eden največjih kršiteljev naše komunikacijske zasebnosti, ker svoje uporabnike obravnava strožje kot obdolžence kaznivih dejanj. Zoper njih namreč izvaja prikrito hrambo podatkov o prometu, za svoje početje pa ne potrebuje niti suma o morebitnem kaznivem dejanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Sosed izvaja videonadzor

Sonja Strle, 19.9.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Sonja Strle, Pravna praksa, 34-35/2019Pobudnik se je na informacijskega pooblaščenca (IP) obrnil z vprašanjem glede ravnanja svojega soseda, ki je kamero za videonadzor namestil tako, da poleg svojega zemljišča snema tudi pobudnikovo zemljišče. Ali je tako snemanje dopustno in ali lahko sosed videoposnetke upravičeno pošlje kot dokaz Policiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zemljiški dolg - ničnost - izbrisna tožba

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019Akt o ustanovitvi zemljiškega dolga, sprejet z namenom izigravanja upnikov, je ničen, ker ima nedopustno podlago (četrti odstavek 39. člena OZ). Zaradi ničnosti zavezovalnega posla (akta, ki je bil podlaga za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis zemljiškega dolga), je ničen tudi razpolagalni posel (zemljiškoknjižno dovolilo), vknjižba zemljiškega dolga pa je neveljavna iz materialnopravnega razloga po 1. točki drugega odstavka 243. člena ZZK-1, ki utemeljuje izbrisno tožbo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Zavrnitev predloga za izdajo svetovalnega mnenja VS RS - enotnost sodne prakse

Avtor ni naveden, 19.9.2019

Civilni sodni postopki, Lastnina in druge stvarne pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34-35/2019V predlogu za izdajo svetovalnega mnenja ni navedena nobena (ne)enotna sodna praksa, na katero naj bi se oprlo Vrhovno sodišče pri razlagi spornega pravnega pravila. Celo nasprotno, iz odločb nižjih sodišč je razvidno, da sta že sami ugotovili, da je na tem področju sodna praksa enotna. Hiter pregled sodne prakse Vrhovnega sodišča pa pokaže, da se je tudi to o tej že izreklo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku

Rok Lampret Leonardo, Neffat Domen, 19.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

Leonardo Rok Lampret, Domen Neffat, Pravna praksa, 34-35/2019Z uveljavitvijo Zakona o poslovni skrivnosti (ZPosS) je prenehal veljati 40. člen Zakona o gospodarskih družbah, ki je urejal pojem poslovne skrivnosti. Tako je bilo celostno urejeno področje poslovnih skrivnosti v enotnem predpisu na ozemlju Republike Slovenije. Ureditev varstva poslovne skrivnosti oziroma razkritja poslovne skrivnosti med trajanjem pravdnega postopka je posledica predloga pravne teorije, ki je opozarjala na pravno praznino v zakonu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Neizpolnitev obveznosti Poljske pri zagotavljanju načela neodvisnosti sodnikov

Alenka Antloga, 19.9.2019

Sodišča

Alenka Antloga, Pravna praksa, 34-35/2019Sodišče EU (SEU) je odločilo, da Poljska ni izpolnila obveznosti, ki izhaja iz drugega pododstavka prvega odstavka 19. člena Pogodbe o Evropski uniji (PEU) v zvezi s 47. členom Listine EU o temeljnih pravicah (LTP), ko je s spremembo zakonodaje starostno mejo za upokojitev vrhovnih sodnikov znižala, hkrati pa je predsednik države pridobil pristojnost, da je lahko po prostem preudarku mandat vrhovnim sodnikom podaljšal.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Iskanje pravičnega ravnovesja med interesi upnika in dolžnika v izvršilnem postopku

Klemen Šuligoj, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

Klemen Šuligoj, Pravna praksa, 34-35/2019Ustavno sodišče Republike Slovenije (US) je z odločbo U-I-171/16-15, Up-793/16-25 razveljavilo drugi odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), kolikor se odlog izvršbe dovoljuje za najdlje tri mesece in le enkrat, kadar gre za izvršbo za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom. Hkrati je določilo, da sodišča do drugačne zakonske ureditve oz. najkasneje do izteka enoletnega roka od začetka učinkovanja razveljavitve o predlogih za odlog izvršbe za izpraznitev in izročitev stanovanjske nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ob upoštevanju vseh okoliščin primera dosežejo pravično ravnovesje med interesi upnika in dolžnika. Ob tem se zastavlja več vprašanj, med drugim tudi to, kolikšno težo bodo sodišča pri presoji dala interesom upnika in koliko interesom dolžnika, ter kakšno dolžino časovnega obdobja, za katero se odlog izvršbe dovoljuje, bodo sodišča še smatrala kot razumno oz. pravično.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Sporne spremembe Zakona o nepremičninskem posredovanju

Boštjan Sedmak, 19.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Sedmak, Pravna praksa, 34-35/2019Državni zbor RS (DZ) je 12. julija 2019 po skrajšanem postopku sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr-C). Po tem, ko je Državni svet izglasoval odložilni veto, je Državni zbor o predlogu ponovno odločal in predlog sprejel celo v času parlamentarnih počitnic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Pomen prevoda tožbe pri vročanju sodnih pisanj med državami članicami EU

dr. Jorg Sladič, 19.9.2019

Civilni sodni postopki

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 34-35/2019Uredba (ES), št. 1393/2007, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES), št. 1348/2000, v 5. členu določa pravice prejemnika pisanj, kadar pisanje ni prevedeno. Pravic in dolžnosti odpošiljatelja ta uredba ne določa. To pravno praznino je zapolnila sodba Višjega deželnega sodišča v Frankfurtu. Njeno bistvo je, da ima odpošiljatelj izbiro vložiti prevod tožbe, ki se vroča v tujini, vendar pa ne ravna z dolžno skrbnostjo, če je nujno vročanje v drugo državo članico in tožbi ni priložen prevod ter naknadno na poziv sodišča vseeno vztraja pri prevodu, zaradi česar je tožba vročena šele eno leto po nastopu zastaranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

Prepoved registracije nemoralnih in škandaloznih znamk je v nasprotju s prvim amandmajem

Luka Vlačić, 19.9.2019

Intelektualna lastnina, Človekove pravice

Luka Vlačić, Pravna praksa, 34-35/2019V nedavnem primeru Iancu proti Brunetti je Vrhovno sodišče ZDA (Sodišče) odločilo, da je prepoved registracije nemoralnih oziroma škandaloznih znamk v nasprotju s prvim amandmajem k ameriški ustavi, pri čemer je sledilo svoji odločitvi v zadevi Matal proti Tam iz leta 2017, v kateri je smiselno enako odločilo glede zvezne prepovedi omalovažujočih znamk. Odločitev glede prepovedi registracije nemoralnih znamk je bila soglasna, medtem ko so trije vrhovni sodniki podali odklonilno ločeno mnenje glede škandaloznih znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄34-35

So nemški državni tožilci bolj neodvisni od izvršilne veje oblasti kot litovski in slovenski tožilci?

Zoran Skubic, 19.9.2019

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Zoran Skubic, Pravna praksa, 34-35/2019Neodvisnost delovanja različnih gradnikov pravosodnega sistema je predpogoj njihovega nepristranskega in zakonitega dela. Seveda pa niso vsi sestavni deli pravosodja "rojeni enako". Vsak deležnik v okviru pravosodja mora namreč v čim večji možni meri izvrševati svoje področne pristojnosti.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 34-35

Leto objave

< Vsi
2019(16)
> September(16)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A B CĆČDĐEFG HIJ KLM N OPQR S Š TUV W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov