O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 21 (od skupaj 21)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄4

Zbornik spomladanskega Velikega kongresa javnega naročanja v letu 2018

Milena Basta Trtnik, 24.1.2019

Kultura in umetnost

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 4/2019Področje javnega naročanja je zelo intenzivno spreminjajoče se in dopolnjujoče področje prava, kar terja stalna izobraževanja in usposabljanja oseb, ki javna naročila izvajajo v praksi. Za predstavitev aktualnosti na področju javnega naročanja GV Založba dvakrat letno organizira Veliki kongres javnega naročanja; marca 2018 je potekal spomladanski kongres javnega naročanja, v okviru katerega je izšel Zbornik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Predlagane novosti na področju družinskih prejemkov

Jamnik Nataša, Trtnik Urška, 30.1.2014

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nataša Jamnik, Urška Trtnik, Pravna praksa, 4/2014Pravice do družinskih prejemkov (starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek) ureja Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP). Predlog novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju predlog zakona) v ureditev teh pravic bistveno ne posega. V višino oziroma pogoje za pridobitev nekaterih pravic (pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek in dodatek za veliko družino) je precej posegel Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je začel veljati 31. maja 2012.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

Normativni temelji delovnih in socialnih razmerij

dr. Martina Šetinc Tekavc, 30.1.2014

Kultura in umetnost

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 4/2014Nedolgo za knjigo Normativni temelji socialnih razmerij (GV Založba, Ljubljana 2013, 186 strani, 2. del študijskega gradiva) dr. Zvoneta Vodovnika je izšel še 1. del študijskega gradiva Normativni temelji delovnih in socialnih razmerij (GV Založba, Ljubljana 2013, 204 strani), katerega predmet so delovna razmerja in z njimi povezana vprašanja. Če za prejšnjo knjigo velja, da je nepogrešljivo branje za vsakogar, to še tem bolj drži za pričujoče delo, v katerem dr. Vodovnik izčrpno predstavi materijo delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄4

Posredni dokaz - da ali ne? Da, ampak samo, če ...

Andreja Tratnik, 2.2.2012

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 4/2012Kazenski postopek mora biti pošten. Preprosta, jasna in neproblematična trditev. Z njo soglašajo domala vsi. Problem pa nastane pri razlagi pojma poštenost. Ali je obsodba, ki temelji na izjavi priče, ki je obdolženi ni mogel zaslišati, v skladu z načelom poštenosti postopka? Čeprav Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) v točki d tretjega odstavka 6. člena (pravica do poštenega sojenja) kot eno od postavk za pošten kazenski postopek določa pravico obdolženca, da zasliši obremenilne priče, vidi Združeno kraljestvo v togi razlagi tega pravila oviro za pošten postopek, ki mora upoštevati tudi interese žrtev kaznivih dejanj in širše javnosti. Celo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) pri odločitvi ni bilo enotno - na prvi stopnji so sodniki soglasno odločili, da edini ali odločilni dokaz za obsodbo ne more biti izjava priče, ki je obdolženi ni mogel zaslišati, v sestavi velikega senata pa je ESČP ob istem dejanskem stanu odločilo, da toga razlaga tega pravila ni nujno v skladu z načelom pravičnosti kazenskega postopka. In da - paradoksalno - prav pravičnost zahteva tudi dopustitev obsodbe, ki temelji na posrednem dokazu, katerega verodostojnosti obdolženi ni mogel preverjati z navzkrižnim zaslišanjem. Odločilni dokaz 1 - izjava pokojne žrtve
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Dopisovanje zapornikov v tujem jeziku

Andreja Tratnik, 3.2.2011

Varstvo človekovih pravic

Andreja Tratnik, Pravna praksa, 4/2011Obsojenih najhujših kaznivih dejanj ne zapiramo v zapore zgolj zato, da bi jih onesposobili za nadaljevanje kriminalne kariere, ali še huje, zgolj zaradi maščevanja. Kaj radi se prepričujemo, da s tem zasledujemo tudi plemenitejše cilje - denimo da bi jim z rehabilitacijo omogočili pridobitev novih socialnih veščin, ki bi jim po prestani kazni pomagale pri reintegraciji v družbo. Zaradi slednjega pa je nujno, da zapornikov od zunanjega sveta ne izoliramo povsem. Komuniciranje z najbližjimi in zunanjim svetom na splošno je tako postalo ena od temeljnih pravic zapornikov. Seveda je mogoča prepoved pošiljanja pisem, če zaporniki to pravico zlorabljajo. Vprašanje, ki ga je obravnavalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), pa je, ali lahko oblasti prepovejo komunikacijo zgolj zato, ker je pismo napisano v jeziku, ki ni uradni jezik države, v kateri je zapornik zaprt (z utemeljitvijo, da pristojni organi ne morejo preveriti njegove - potencialno sporne - vsebine).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄4

Mrtev rokav slovenskega visokega šolstva

Andraž Teršek, 3.2.2011

Višje in visoko šolstvo

dr. Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2011Predlog Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (predlog EVA 2010-3211-0014) ni razkril prezrtih problemov sistemske ureditve slovenskega visokega šolstva. Ob nepreglednem številu drugih, splošno pomembnih vprašanj pravne politike in institucionalnih problemov ta pravodajni predlog učinkuje predvsem kot trenutek osredotočenosti na izpostavljen element v dolgem nizu opominov. Mislim na opomine, da je sistem slovenskega univerzitetnega okolja neprimeren in nevzdržen tudi z vidika razumne, strokovno prepričljive in etično odgovorne razlage Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Sovražni in napadalni govor - nazaj k doktrinarnim lekcijam vrhovnega sodišča ZDA

mag. Andraž Teršek, 31.1.2008

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2008mag. pravnih znanosti, asistent na PF Univerze v Ljubljani V letu 2007 so se zdele javne razprave o razumevanju, nevarnostih in mejah sovražnega govora v Sloveniji intenzivnejše kot doslej. Posamezniki so se v te razprave vključevali z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči. Na temo meja sv...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄4

Razvrednotenje

mag. Janez Tekavc, 31.1.2008

Odvetništvo in notariat

mag. Janez Tekavc, Pravna praksa, 4/2008mag. pravnih znanosti, odvetnik v Ljubljani Nova ideja ministrstva, da se odvetniške tarife uredi z zakonom, me je spravila v zadrego, saj je za javno razpravo in pripombe namenjen le slab teden. Čas za razpravo kaže tudi na temeljni cilj zakona: postopki naj potekajo hitro, strokovnost in načel...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄4

Mamica študentka ali zaposlena mamica - Primerjava pravic, ki izhajajo iz obeh pravnih položajev

Irena Tomažin, 1.2.2007

Delovna razmerja, Socialno varstvo in zavarovanje

Irena Tomažin, Pravna praksa, 4/2007univ. dipl. pravnica V zadnjih letih so v javnosti bolj ali manj navzoče razprave o vprašanju nizke rodnosti v Sloveniji. Dejstvo je, da se mladi čedalje pozneje odločajo za otroka, povprečna starost prvorodnic pa se je v zadnjih desetih letih povišala s 24,8 leta na 27,5 leta.1 Glavni vzrok za...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄4

Mali delničarji kot pomarančni sok?

Matej Tomažin, 1.2.2007

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 4/2007univ. dipl. ekonomist, samostojni finančni svetovalec Izstisnitev malih delničarjev, ki smo jo zaznali pri škofjeloškem Termu, nas je spet spomnila na skoraj vedno izgubljene bitke, ki jih v delničarskem svetu bijejo mali delničarji. Razplet skupščine je lepo pokazal premoč večinskega lastnika...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄4

USTAVA: K ustavni določbi o poslanski imuniteti

Andraž Teršek, 3.2.2005

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2005V obrazložitvi odločbe št. U-I-462/02 je Ustavno sodišče izpostavilo 83. člen ustave, ki določa, da »poslanec ni kazensko odgovoren za mnenje ali glas, ki ga je izrekel na sejah Državnega zbora ali njegovih delovnih teles.«(*1) Kot pojasnjuje slovenska ustavnopravna teorija,(*2) na katero se sklicuj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄4

Prenos delavcev ob izločitvi dela dejavnosti

dr. Martina Šetinc-Tekavc, 3.2.2005

Delovna razmerja

dr. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 4/2005V nekem podjetju bodo izločili kuhinjo, katero bo prevzelo drugo podjetje; med podjetjema ni kapitalske povezave. Podjetje - prevzemnik kuhinje bo kupilo opremo, prostor pa najemalo po mesečnem pavšalu. * Kaj in kako velja v takem primeru s prenosom zaposlenih v kuhinji na podjetje, ki se ukvarja s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄4

Odpoved iz poslovnih razlogov in varstvo materinstva

mag. Martina Šetinc-Tekavc, 6.2.2003

Zakonska zveza in družinska razmerja

mag. Martina Šetinc-Tekavc, Pravna praksa, 4/2003Delodajalec je sprejel sklep o novi sistematizaciji delovnih mest, v katerem se reducira eno delovno mesto. Delavka, ki trenutno zaseda to delovno mesto, je z novim letom prišla s porodniškega dopusta in še vedno doji. Do katerega leta otrokove starosti jo pravno ščiti 115. člen ZDR? V primeru, d...
Naslovnica
Pravna praksa, 2003⁄4

Pozitivne dolžnosti države in problem "socialnega tveganja"

Andraž Teršek, 6.2.2003

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2003Sodba ESČP: Mastromatteo proti Italiji 1. Pozitivne dolžnosti države v sodni praksi ESČP 2. Primer Mastromatteo 2. 1. Dejstva primera 2. 2. Italijanska zakonodaja 2. 3. Statistika 2. 4. Pritožnikove trditve 2. 5. Argumenti vlade 2. 6. Odločitev ESČP a. Načelna izhodišča b. Presoja dejstev v zvezi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄4

Primer Tobačna, d.o.o.

Andraž Teršek, 31.1.2002

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2002Komentar odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-141/97 Legitimna svoboda: "...(Celo vzgajanje deluje prav toliko z dokazovanjem in prepričevanjem kot s prisilo, in ko je doba odraščanja enkrat za nami, bi nam morali kreposti, ki se tičejo le nas samih, vcepljati izključno le še s pomočjo dokazovan...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄4

Diagram poteka kot orodje za obravnavanje pravnih pravil

mag. Janez Toplišek, 10.2.2000

Pravoznanstvo

mag. Janez Toplišek, Pravna praksa, 4/2000Mnogi, če ne kar večina pravnikov, se pri svojem delu srečujejo s številnimi različnimi področji predpisov. To pomeni, da mora pravnik hitro.najti ustrezen odgovor tudi glede problema, na katerega naleti dvakrat ali trikrat letno. Malo je npr. služb, ki bi se specializirano ukvarjale samo z javni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄4

Legitimnost parlamentarnih volitev leta 2000

Andraž Teršek, 10.2.2000

Državni zbor in državni svet

Andraž Teršek, Pravna praksa, 4/2000V pričujoči razpravi razmišljam o dveh vprašanjih, ki se v zadnjem času pogosto pojavljata predvsem v razmišljanjih slovenskih politikov: a) legitimnost odločbe ustavnega sodišča o izidu glasovanja na referendumu o volilnem sistemu in b) legitimnost parlamentarnih volitev leta 2000, v povezavi z nav...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄4

Finančni položaj verskih skupnosti

Janez Tekavc, 20.2.1997

Verske skupnosi

Janez Tekavc, Pravna praksa, 4/1997V zadnjih letih se je v Sloveniji pojavilo kar precej novih verskih skupnosti. Ko je nastajal Zakon o pravnem položaju verskih skupnosti v Socialistični republiki Sloveniji (Ur. list SRS, 15/76), se predlagatelji prav gotovo niso zavedali, kakšen razmah bodo verske skupnosti doživele dobri dve deset...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄4

dr. Rado Bohinc: Znanost in družba

mag. Dubravka Krneta, 20.2.1997

Znanost in raziskovalna dejavnost

mag. Dubravka Krneta, Pravna praksa, 4/1997Knjiga dr. Rada Bohinca z naslovom "Znanost in družba" je s svojo sistematično strukturo brez dvoma orodje, ki lahko služi kot opora strokovnemu delu na področju raziskovalnorazvojne dejavnosti, zlasti pa tistemu, ki se ukvarja z oblikovanjem raziskovalno-razvojne regulative ter njene uporabe v prak...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄4

Izplačilo nadomestila plače trajno presežnemu delavcu v enkratnem znesku

Lilijana Tratnik, 20.2.1997

Delovna razmerja, Plače v gospodarstvu

Lilijana Tratnik, Pravna praksa, 4/1997Delo delavke je v družbi postalo trajno nepotrebno in je bila uvrščena med trajno presežne delavce. Po sporazumu z delavko ji je delovno razmerje prenehalo pred iztekom šestmesečnega odpovednega roka. Družba je dlavki dolžna izplačati nadomestilo plače v enkratnem znesku. Ali se pri izračunu nado...
Naslovnica
Pravna praksa, 1997⁄4

Pravica do odpravnine ob upokojitvi

Lilijana Tratnik, 20.2.1997

Delovna razmerja, Pokojninsko in invalidsko zavarovanje

Lilijana Tratnik, Pravna praksa, 4/1997Delavka v državnih organih se je upokojila 31. julija 1995. Prejela je nagrado ob upokojitvi v višini treh neto plač. Sedaj pa je zvedela, da je najnovejša sodna praksa, da se upošteva bruto plača. Ali ima pravico do izplačila premalo izplačane odpravnine in če - na kakšen način jo lahko uveljavi...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 4

Leto objave

2019(1) 2014(2) 2012(1) 2011(2)
2008(2) 2007(2) 2005(2) 2003(2)
2002(1) 2000(2) 1997(4)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠT UVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov