O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Plača

Nataša Skubic, 23.7.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Plača je temeljna pravica delavca in glavna obveznost delodajalca, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno (126. člen), da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pojem plačilo za delo je vsebinsko torej širši od pojma plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, v nekaterih primerih pa jesestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pasti davčnih blagajn

Aleksander Pevec, 23.7.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Aleksander Pevec, Pravna praksa, 29-30/2015V ponedeljek, 20. julija 2015, je Državni zbor pri ponovnem glasovanju še drugič sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Ob tem velja na kratko opozoriti na nekatere sporne rešitve, ki bi lahko imele neželene posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU

Zoran Skubic, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana) zunaj stečaja s poudarkom na roku za izpodbijanje

Sanja Vujanović, 23.7.2015

Obligacije, Civilni sodni postopki

Sanja Vujanović, Pravna praksa, 29-30/2015Splošno pravilo civilnega prava je, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Upnik ima interes, da se čim prej in v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja, dolžnik pa ima lahko interes, da se plačilu izogne in svoje premoženje zmanjšuje z namenom škodovati upnikom. To lahko stori bodisi tako, da svoje premoženje prenese na tretjo osebo, s katero se dogovori, da mu bo še naprej omogočala uživanje prenesenega premoženja, bodisi izpolnjuje svoje obveznosti le enemu od upnikov na škodo preostalih upnikov. Dolžnik tako zmanjša svoje premoženje, s katerim odgovarja za obveznosti, upniki pa ostanejo nepoplačani. Take položaje zakon želi preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, s katerim pravo daje upniku pravico, da poseže v tuja relativna (obligacijska) razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov?

Jelka Lugarič, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 29-30/2015Ne prav redko na točko VEM pride družbenik družbe, katere edini družbenik je, z namenom vložitve vloge za vpis v sodni register, in na referentovo vprašanje, v kakšni obliki ima družba odprto knjigo sklepov, odgovori: kaj pa sploh je knjiga sklepov? Ko tako vprašanje postavijo družbeniki enoosebnih družb, ki že dolgo obstajajo, vprašanje vzbudi pozornost. Zato bom v tem prispevku pojasnila, čemu je knjiga sklepov namenjena, kaj se vanjo vpisuje in zakaj jo enoosebne družbe pri nas morajo imeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Romski svetnik potrjen - kaj pa zdaj?

Blaž Kovač, 23.7.2015

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 29-30/2015Občinski svet Občine Grosuplje je na seji 10. junija 2015 končno le "formalno normalno" potrdil mandat romskemu svetniku. Šest občinskih svetnikov je glasovalo za. Eden je bil proti. Petnajst se jih je vzdržalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Caveat webmaster in (samo)marginalizacija prava človekovih pravic v informacijski dobi

dr. Boštjan Makarovič, 23.7.2015

Človekove pravice

dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 29-30/2015V zgodovini najdemo obdobja, ko pravo kljub svojemu nadaljnjemu obstoju samo sebe družbeno marginalizira. Najočitnejši primer so totalitarni sistemi, v katerih se sodni sistem uporablja izključno za opravičevanje de facto nebrzdanega nasilja oblasti. Najdemo pa tudi druge, manj skrajne primere: določbe o telegrafu in telegramih smo lahko v slovenskem Obligacijskem zakoniku ohranili in povzeli po starejši jugoslovanski ureditvi, vendar pa s tem pravniki nismo mogli ohraniti uporabe teh tehnologij v realnem poslovnem življenju. Pravo se je v obeh primerih marginalizacije odločilo še naprej govoriti svoj jezik - in ignorirati novo resničnost okoli sebe, pa naj bo ta brutalno družbeno skrpucalo ali pa vsesplošna prisotnost informacijske in komunikacijske tehnologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok?

Aleš Kaluža, 23.7.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 29-30/2015Navado imam, da vsako leto pred začetkom sodnih počitnic iz previdnosti preverim, na katere roke vpliva prekinitev teka rokov po 83. členu Zakona o sodiščih (ZS). Ta določa, da razen v nujnih zadevah v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Letos se mi je pojavilo vprašanje, ali sodne počitnice zadržijo tek roka za plačilo sodne takse v navadnih zadevah, oziroma širše, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok. Na preprosto vprašanje žal nisem dobil preprostega odgovora - slednji je bil v sodni praksi deležen številnih presenetljivih sprememb in preobratov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vlada RS

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 46. redni seji (16. julij 2015): - razprava o razrezu proračunskih izdatkov za pripravo predlogov državnih proračunov za leti 2016 in 2017; - informacija o spremembi povprečnine za financiranje zakonskih nalog občin in načinu zagotavljanja s
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest

Tomaž Kuralt, 23.7.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Tomaž Kuralt, Pravna praksa, 29-30/2015Dolgoletno zanemarjanje problematike lastniško neurejenih občinskih cest (in javnih poti) se razpleta v smeri, po kateri se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo. Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Varstvo konkurence, cene

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Dokup pokojninske dobe

Irena Vovk, 23.7.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Varuh človekovih pravic je 9. julija vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 27. člena, prvega in drugega odstavka 38. člena ter prvega in drugega odstavka 391. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Ustavnost ZPIZ-2 namreč izpodbija v delu, ki se nanaša na pravne učinke dokupa pokojninske dobe na položaj tistih zavarovancev, ki so pokojninsko dobo dokupili pred uveljavitvijo ZPIZ-2 na podlagi določb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, veljavnega do 31. decembra 1999 (ZPIZ), in na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Šolski lonec

Irena Vovk, 23.7.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Že Hipokrat je vedel, da nas bolezni ne napadejo z jasnega neba,ampak se razvijejo iz vsakodnevnih pregreh proti naravi; ko se nakopičijo, pridejo navidezno nenadoma na dan. Ko spregovorimo o šolski prehrani, veliko staršev občuti nelagodje ob misli na močno predelano hrano intenzivnih okusov, rafinirane maščobe ter znatne količine bele moke in belega sladkorja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Izraba dopusta po dnevih

Miha Šercer, 23.7.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 29-30/2015Zaposleni noče izrabiti dopusta v strnjenem nizu dveh tednov, temveč ga želi izrabiti po dnevih. Delovni proces sicer to omogoča in pri delodajalcu s tem soglašamo, zanima pa nas, ali to glede na zakonodajo sploh lahko storimo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Odločba o letnem dopustu

dr. Nana Weber, 23.7.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 29-30/2015Maja 2014 sem se zaposlil. Dobil sem odločbo o letnem dopustu, da mi v letu 2014 pripada 18 dni letnega dopusta. Letos konec maja mi je pogodba potekla, vendar delo še vedno opravljam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Iskanje varnega pristana

Matej Tomažin, 23.7.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 29-30/2015Poletje je načeloma obdobje, ko naj bi bilo vse mirno. Toda letos je kar pestro, tako doma kot tudi v tujini. Poslovne časopise polnijo teme o Grčiji, privatizaciji, fiskalnem pravilu, nadzornikih SDH, polletnih rezultatih poslovanja podjetij in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Plačilo nadur - kompenzacija

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Načeloma je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vsebina PP št.29-30/2015

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20153 UVODNIK Aleksander Pevec Pasti davčnih blagajn 6 GOSPODARSKO PRAVO Jelka Lugarič Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov? 8 MEDIJSKO PRAVO dr. Boštjan Makarovič Caveat webmaster in (samo)marginalizacija
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

In v Ustavi se je zapisalo ...

Marta Dominika Jelačin, 23.7.2015

Ostalo

Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 29-30/2015Vsa resnica o pravnem varstvu človekovih pravic se pokaže ob vprašanju povračila škode, povzročene s kršitvijo človekovih pravic zaradi nepoštenega sojenja. Ko bi se moralo ugotoviti, kdo konkretno je za to dejanje odškodninsko odgovoren, ni več nobenega zanesljivega kažipota, so samo pravne praznine, prepuščene kar povzročiteljem teh kršitev, da jih zapolnijo s svojo prosto pravno presojo. Oškodovana stranka, ki pred sodiščem uveljavlja nastalo škodo, sodnike marsikdaj razjezi, ker se jim zdi nezaslišano, da jim kdo očita kaj takega. Branijo se, da je to samo sodna zmota, in sprašujejo, ali je mogoče dokazati, da je nastala po njihovi krivdi ali morda celo naklepno. Vsakdo se lahko zmoti, kam bi pa prišli, če bi za taka ravnanja odškodninsko odgovarjali, pojasnjujejo in dodajajo, da to potem ne bi bilo več neodvisno sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Tokrat o številih in števnikih

dr. Nataša Hribar, 23.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: *pedeset, *šesdeset, *devedeset).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca

Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 20. julij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb; - predlog zakona o ratifikaciji Dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije o programu delovnih in počitniških vizumov; - predlog zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Ločevanje zasebne in poslovne e-pošte

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Z namenom, da bi bila delodajalcu vsa poslovna elektronska komunikacija zaposlenih vedno dosegljiva - še zlasti v primerih napovedane in nenapovedane odsotnosti delavcev, upokojitve ali prenehanja delovnega razmerja - nameravajo v družbi sprejeti nov pravilnik o vodenju poslovne elektronske korespondence. V pravilniku bi tako določili, da je vsak zaposleni odgovoren, da bo svojo e-pošto glede na vsebino v svojem "inboxu" razdelil na zasebno in poslovno pošto. Družba bi na način avtomatskega arhiviranja zagotovila, da se arhivira zgolj pošta s poslovno vsebino, ne pa tudi z zasebno. Ali bo smel nato delodajalec po takem razporejanju e-pošte vpogledovati v poslovno e-pošto delavcev ne le v času njihove odsotnosti, temveč tudi tedaj, ko je delavec na delu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - varstvo potrošnikov

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Sodba III Ips 51/2013, 19. maj 2015 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1528/2012) Pogodbeni dogovor ipso facto še ne pomeni nujno tudi dobrih poslovnih običajev. Da bi mu lahko priznali tak značaj, mora doseči določeno dodatno kvaliteto, ki pa je po oceni revizijskeg
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi 2015 Julij

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČD ĐEFGH I J K L M N OP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov