O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 2
Dokumenti od 26 do 44 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pasti davčnih blagajn

Aleksander Pevec, 23.7.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Aleksander Pevec, Pravna praksa, 29-30/2015V ponedeljek, 20. julija 2015, je Državni zbor pri ponovnem glasovanju še drugič sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Ob tem velja na kratko opozoriti na nekatere sporne rešitve, ki bi lahko imele neželene posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU

Zoran Skubic, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov?

Jelka Lugarič, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 29-30/2015Ne prav redko na točko VEM pride družbenik družbe, katere edini družbenik je, z namenom vložitve vloge za vpis v sodni register, in na referentovo vprašanje, v kakšni obliki ima družba odprto knjigo sklepov, odgovori: kaj pa sploh je knjiga sklepov? Ko tako vprašanje postavijo družbeniki enoosebnih družb, ki že dolgo obstajajo, vprašanje vzbudi pozornost. Zato bom v tem prispevku pojasnila, čemu je knjiga sklepov namenjena, kaj se vanjo vpisuje in zakaj jo enoosebne družbe pri nas morajo imeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok?

Aleš Kaluža, 23.7.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 29-30/2015Navado imam, da vsako leto pred začetkom sodnih počitnic iz previdnosti preverim, na katere roke vpliva prekinitev teka rokov po 83. členu Zakona o sodiščih (ZS). Ta določa, da razen v nujnih zadevah v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Letos se mi je pojavilo vprašanje, ali sodne počitnice zadržijo tek roka za plačilo sodne takse v navadnih zadevah, oziroma širše, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok. Na preprosto vprašanje žal nisem dobil preprostega odgovora - slednji je bil v sodni praksi deležen številnih presenetljivih sprememb in preobratov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Romski svetnik potrjen - kaj pa zdaj?

Blaž Kovač, 23.7.2015

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 29-30/2015Občinski svet Občine Grosuplje je na seji 10. junija 2015 končno le "formalno normalno" potrdil mandat romskemu svetniku. Šest občinskih svetnikov je glasovalo za. Eden je bil proti. Petnajst se jih je vzdržalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zavrnitev izplačila nadomestila za padec vrednosti nepremičnine zaradi gradnje avtoceste

Lena Šutanovac, 23.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2015Jean Couturon je francoski državljan, lastnik večjega zgrajenega kompleksa, del katerega je tudi grad Château de Bach, ki je uvrščen na francoski seznam zgodovinskih spomenikov. Znamenita in fascinantna zgradba je priljubljena turistična atrakcija v regiji, kljub temu pa so se lokalne oblasti leta 2000 odločile zgraditi avtocesto prav mimo gradu, kar je po mnenju pritožnika povzročilo precejšnjo negativno eksternalijo, za katero ni prejel pravične odškodnine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pozitivne obveznosti države in neprištevni storilci kaznivih dejanj

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Kazenski zakonik (KZ-1) v 70.a in 70.b členu ureja dva varnostna ukrepa: obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu (v nadaljevanju: zdravljenje v zavodu) ter obvezno psihiatrično zdravljenje na prostosti (v nadaljevanju: zdravljenje na prostosti). Ogledali si bomo nekatere značilnosti te zakonske ureditve, pri čemer pa se bomo omejili na prvi ukrep (ki zajema "težke" primere). Povod za pisanje so primeri iz prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Svetovni etos in celostna pedagogika

dr. Albin Igličar, 23.7.2015

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 29-30/2015Knjiga Svetovni etos in celostna pedagogika (ur. Borut Ošlaj in Marko Pavliha, Didakta, Radovljica 2014) posega v procese socializacije, se pravi procese vključevanja posameznika v družbo. V tem dogajanju prevzemamo družbene vloge, ki jih potem igramo v življenju. Bistveni del procesov socializacije, ki spadajo v skupino odnosov približevanja oziroma integracije, je spoznavanje in prevzemanje vrednot in norm. Vrednote, prenesene v etične in pravne norme, usmerjajo človekovo družbeno delovanje. Pri tem je zelo pomembno, da vrednote in pravila za človekovo ravnanje sprejmemo za svoja, jih ponotranjimo (internaliziramo). To velja tako za moralna kot tudi za pravna pravila. Slednja večkrat označujemo kar za minimum morale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Uber kapitalizem

dr. Aleš Završnik, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 29-30/2015Podjetje Uber je tehnološko podjetje iz Silicijeve doline, ustanovljeno s sredstvi, pridobljenimi na platformi množičnega financiranja (angl. crowdfunding; ta platforma omogoča zbiranje sredstev neposredno od kupcev ali naročnikov in obid tradicionalnih poti investiranja), njegovi sodelavci oziroma lastniki pa so (gotovo) začeli na kateri od delavnic o coworkingu, če ne v garaži. Podjetje je razvilo mobilno aplikacijo, ki potrošnikom s pametnimi telefoni omogoča, da podajo zahtevo za prevoz, ta pa je potem posredovana Uberjevim voznikom z lastnimi vozili, ki so na enaki poti. Storitev je dostopna v 58 državah in 300 mestih po svetu. Omogoča bolj ekološko in učinkovito gospodarjenje, saj je ceneje in preprosteje "deliti zadnji sedež kot biti lastnik avtomobila".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zloraba pravice do povračila potnih stroškov kot podlaga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi

Luka Pust, 23.7.2015

Delovna razmerja

Luka Pust, Pravna praksa, 29-30/2015Delavec je v pogodbi o zaposlitvi navedel prebivališče v kraju, v katerem dejansko ni prebival. Ves čas trajanja pogodbe o zaposlitvi je za prevoz na delo in z dela prejemal povračilo stroškov za relacijo od kraja prebivališča, ki ga je navedel v pogodbi o zaposlitvi, do kraja sedeža delodajalca. Tudi ob vnovičnem delodajalčevem preverjanju delavčevega prebivališča je delavec navedel, da prebiva na naslovu, ki je naveden v pogodbi o zaposlitvi. Delodajalec je posumil, da delavec dejansko ne prebiva na naslovu, ki ga je sporočil, zaradi česar je pooblastil detektiva, ki je opravil poizvedovanje in pridobil dokaze o dejanskem prebivališču delavca, s katerega je delavec redno odhajal na delo. Na podlagi večtedenskega poizvedovanja in opazovanja je bilo ugotovljeno, da delavec dejansko ni prebival na naslovu, ki ga je navedel v pogodbi o zaposlitvi, temveč v kraju sedeža delodajalca. Poglejmo, ali lahko delodajalec delavcu na podlagi teh okoliščin (izredno) odpove pogodbo o zaposlitvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca

Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 23.7.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Modern Families - Parents and Children in New Family Forms Susan Golombok (Cambridge University Press, 2015, 279 strani) Knjiga združuje izsledke raziskav o starševstvu in razvoju otrok v novih družinskih oblikah, vključno z lezbičnimi in gejevskimi družinami, materami samohranilkami, ki s
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje?

mag. Matevž Krivic, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Tokrat o številih in števnikih

dr. Nataša Hribar, 23.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: *pedeset, *šesdeset, *devedeset).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Varstvo konkurence, cene

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov fizičnih oseb javnemu podjetju

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Ali sme javno komunalno podjetje od lastnika stanovanja, ki je priključeno na skupni vodomer z več uporabniki, zahtevati posredovanje osebnih podatkov drugega uporabnika istega odjemnega mesta? Javno podjetje podatke potrebuje za vnovično določitev delilnega razmerja med uporabniki storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest

Tomaž Kuralt, 23.7.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Tomaž Kuralt, Pravna praksa, 29-30/2015Dolgoletno zanemarjanje problematike lastniško neurejenih občinskih cest (in javnih poti) se razpleta v smeri, po kateri se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo. Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

In v Ustavi se je zapisalo ...

Marta Dominika Jelačin, 23.7.2015

Ostalo

Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 29-30/2015Vsa resnica o pravnem varstvu človekovih pravic se pokaže ob vprašanju povračila škode, povzročene s kršitvijo človekovih pravic zaradi nepoštenega sojenja. Ko bi se moralo ugotoviti, kdo konkretno je za to dejanje odškodninsko odgovoren, ni več nobenega zanesljivega kažipota, so samo pravne praznine, prepuščene kar povzročiteljem teh kršitev, da jih zapolnijo s svojo prosto pravno presojo. Oškodovana stranka, ki pred sodiščem uveljavlja nastalo škodo, sodnike marsikdaj razjezi, ker se jim zdi nezaslišano, da jim kdo očita kaj takega. Branijo se, da je to samo sodna zmota, in sprašujejo, ali je mogoče dokazati, da je nastala po njihovi krivdi ali morda celo naklepno. Vsakdo se lahko zmoti, kam bi pa prišli, če bi za taka ravnanja odškodninsko odgovarjali, pojasnjujejo in dodajajo, da to potem ne bi bilo več neodvisno sojenje.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2015(44)
> Julij(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

A BCĆČD ĐEFGH I J K L M N OP QRS Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov