O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 44)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje podatkov sodišču

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Državni organ je od sodišča (Službe za brezplačno pravno pomoč) prejel poziv za posredovanje podatkov o premoženju oziroma dohodkih prosilca za brezplačno pravno pomoč (podatki o nepremičnini in kupnini). Prosilec je namreč pri njem neuspešno uveljavljal pravico do varstvenega dodatka in v postopku predložil tudi Zapisnik o ugotovitvi davčne osnove za odmero davka na promet nepremičnin, ki je označen kot davčna tajnost. Ali lahko organ posreduje sodišču podatke, ki so zapisani v tem dokumentu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vsebina PP št.29-30/2016

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20163 UVODNIK dr. Matej Avbelj Mafijska ali normalna država? 6-7 GOSPODARSKO PRAVO Daniela Mozetič Nove obveznosti delniških družb do obveščanja KDD 8-9 CIVILNI POSTOPEK Vanja Maček Stroški predpravdnega izvedenskega mnenja 9-10 DE
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 14. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Slovenskem državnem holdingu. 15. julij - predlog zakona o dopolnitvah Zakona o obrambi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016 Torek, 12. 7. Dva nova finančna instrumenta. Evropska komisija je sprejela dva nova finančna instrumenta za spodbujanje naložb v zagonska podjetja in trajnostni razvoj mest, saj v primerjavi z nepovratnimi sredstvi privabljajo več zasebnih in javnih sredstev za dopolnitev z
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov polnoletnega otroka staršu

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Ali lahko center za socialno delo očetu izda kopijo odločbe, s katero sta bila hčerki priznana status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) ter pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo? Hčerka je že polnoletna in po razvezi zakonske zveze staršev živi pri materi, staršem pa je bila s sklepom sodišča podaljšana roditeljska pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravni napovednik

Irena Vovk, 21.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Prevzemi (M&A) v stečajnem postopku

Ilić Uroš, Brglez Uroš, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Uroš Brglez, Pravna praksa, 29-30/2016Z izrazom mergers and acquisitions (M&A) označujemo skupek različnih transakcij, s katerimi investitorji pridobivajo poslovne deleže, delnice ali premoženje drugih družb. Gre za kompleksne transakcije, pri katerih so pogosto udeleženi subjekti iz različnih držav in pravnih sistemov, zato se je v mednarodni poslovni praksi uveljavila "standardna" struktura transakcij M&A, ki je pri večini teh v bistvenem podobna, s čimer se potek same transakcije precej olajša, saj so udeležencem iz različnih pravnih sistemov že vnaprej znani okvirni potek in faze postopka. Če v konkretnem primeru struktura transakcije M&A bistveno odstopa od običajne strukture tovrstnih transakcij, lahko to pri potencialnih investitorjih vzbudi nezaupanje in jih celo odvrne od oddaje ponudbe za nakup tarče ali pa investitorji ponudijo nižjo ceno, kot bi jo ponudili v običajnih okoliščinah prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 96. redni seji (12. julij 2016): - informacija o poteku pogajanj z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja o ukrepih na področju stroškov dela v javnem sektorju v obdobju od vključno leta 2017 dalje; - poročilom o izvajanju izvedbenega
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neustreznost in zastarelost ZPP glede brzojavov in telefaksov

Lena Šutanovac, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2016V teoriji je v Sloveniji mogoče vložiti vlogo po brzojavu ali telefaksu. V praksi pa so telefaksi pogosto v okvari, zmanjka jim črnila ali pa zaradi neznanih razlogov ne delujejo. Po faksu poslane vloge zato sodišča v praksi ne bodo obravnavala, saj je stališče Vrhovnega sodišča, da tveganje okvare naprave nosi stranka, tako kot če bi vlagala po navadni pošti. S takim stališčem pa se ne strinja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je v nedavni sodbi Tence proti Sloveniji ugotovilo, da so nekatere določbe slovenskega pravdnega postopka neustrezne in zastarele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vpogled v osebne podatke umrlih - statistika in raziskovanje

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Založba za pripravo leksikona potrebuje osebne podatke pokojnega profesorja, ki je bil zaposlen na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Na fakulteti imajo profesorjev evidenčni list za vodilni in strokovni kader (s fotografijo), vendar niso prepričani, ali smejo podatke posredovati založbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Letno poročilo Varuha za leto 2015

Irena Vovk, 21.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je konec maja, štiri mesece pred zakonsko določenim rokom, predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015 in Poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM) za leto 2015. Priporočil je letos 83, manj kot prejšnja leta, vendar Varuh še vedno čaka na uresničitev nekaterih, podanih v preteklosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Odškodninska odgovornost delavca (učitelj)

Janja Cigoj, 21.7.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 29-30/2016Profesor športne vzgoje je bil določenega dne odsoten. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščala učiteljica nemščine, odredbo za nadomeščanje je učiteljica prejela s strani vodstva šole. Med uro športne vzgoje se je ena od učenk poškodovala (zvin gležnja). Do poškodbe je prišlo, ker učiteljica nemščine ni pravilno namestila elementa za odskok, saj ni bila vešča njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Izločitvena pravica na nepremičninah

Nadija Šuler, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2016Tako pri izločitveni pravici po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot pri ugovoru tretjega po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) gre za konflikt med lastninsko (po ZIZ lahko tudi drugo stvarno ali obligacijsko) pravico na eni strani in pravico upnika do poplačila terjatve na drugi. To pa še ne pomeni, da sta izločitveni upnik v stečajnem postopku in tretji, ki uveljavlja nedopustnost izvršbe po ZIZ, v enakem položaju, saj navedena zakona določata različne predpostavke za izločitveno tožbo v stečajnem postopku in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba; vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, tudi predstavlja delodajalca in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Obvladovanje psihosocialnega tveganja v delovnem okolju - spoznanja iz prakse

Simona Stanter, 21.7.2016

Delovna razmerja

Simona Stanter, Pravna praksa, 29-30/2016Če nam je mar za zdravje in uspešnost pri delu, potem obvladovanje stresa in psihosocialnega tveganja v delovnem okolju ne bi smelo ostati neuresničena zakonska obveznost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Od 12. do 18. julija

Irena Vovk, 21.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016 Torek, 12. 7. Kritično o ščitu zasebnosti. Evropska komisija je sprejela sklep o ustreznosti varstva osebnih podatkov pri njihovem prenosu v ZDA na podlagi dogovora o Ščitu zasebnosti, ki bo začel veljati takoj. Ščit zasebnosti naj bi bil zanesljiv nov sistem za varstvo os
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Administrativne sankcije: temeljna vprašanja

Martin Dekleva, 21.7.2016

Uprava

Martin Dekleva, Pravna praksa, 29-30/2016Prispevek obravnava problematiko umestitve administrativnih sankcij v slovenski sistem upravnega prava. Zadnja novela Zakona o prekrških (ZP-1J), sprejeta aprila letos, ki bo začela veljati 6. novembra 2016, odpira vrata spremembam na upravnopravnem področju pri izrekanju sankcij v primerih ugotovljenih kršitev na širšem področju finančnih trgov. Medtem ko je glede na slovensko pravno ureditev splošno uveljavljeno, da upravni in drugi državni organi oziroma pristojne institucije javne uprave izvajajo nadzor nad spoštovanjem zakonodaje in ločeno kot prekrškovni organi izrekajo sankcije za prekrške, zdaj ZP-1J posredno uvaja še novo skupino administrativnih sankcij, nadzor nad katerimi bo zaupan specializiranemu upravnemu delu sodnega sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Mafijska ali normalna država?

dr. Matej Avbelj, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Stroški predpravdnega izvedenskega mnenja

Vanja Maček, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Vanja Maček, Pravna praksa, 29-30/2016Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz, saj ni upoštevno niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb, ki so strokovno argumentirane. Če stranka naroči izdelavo takšnega izvedenskega mnenja, ji nastanejo določeni stroški, ki jih kasneje lahko uveljavlja v pravdi. Postavlja pa se vprašanje, ali se takšni stroški uveljavljajo v okviru glavnega zahtevka kot odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo ali kot del potrebnih pravdnih stroškov. Kot zaključuje Vrhovno sodišče RS, praksa višjih sodišč glede tega vprašanja ni enotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Minimalno trajanje letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.7.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Še danes nekateri delodajalci ne vedo, da delavec, ki dela štiri dni v tednu, in delavec, ki dela šest dni v tednu, nimata enakega minimalnega trajanja letnega dopusta. Drugo pereče vprašanje v praksi pa je, ali se dodatni dnevi letnega dopusta prištevajo k osnovi ali lahko že s seštevkom dosežejo zakonski minimum trajanja letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravila odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika zaradi slabše namestitve potnika na letu

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pravice letalskih potnikov so skoraj že stalnica odločanja Sodišča EU, predvsem ko mora to obravnavati vprašanja v zvezi z ureditvijo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Pri tem se seveda ne more izogniti niti dilemam, ki izhajajo iz dejstva, da marsikateri potnik lahko doživi, da ga zaradi vrste razlogov - bolj utemeljenih ali malo manj - na samem letu namestijo slabše, kot je bilo prvotno obljubljeno (t. i. downgrade). V tem primeru imajo potniki, ki so bili umeščeni v nižji razred, pravico do znižanja cene vozovnice od 30 do 75 odstotkov. Pa ima pravico do tovrstne odškodnine tudi potnik na t. i. enotnih vozovnicah, in če da, v kolikšni višini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Načelo ne bis in idem skozi prizmo Schengenskega sporazuma

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pri prepovedi dvojnega (večkratnega) kazenskega pregona ali kaznovanja za ista prepovedana ravnanja - tj. doktrini ne bis in idem - gre za temeljno načelo kaznovalnega prava, hkrati pa za eno ključnih in neodtujljivih človekovih pravic. Vsebuje jo vrsta nacionalnih in nadnacionalnih področnih pravnih virov, tako tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (LEUTP) v 50. členu kot tudi Konvencija o izvrševanju Schengenskega sporazuma (KISS) v 54. členu. Mobilnost blaga, storitev in ljudi znotraj notranjega ozemlja Unije, zlasti pa znotraj t. i. schengenskega območja, s seboj prinese tudi vse večje čezmejne učinke delovanja kriminalnih združb. Zato je še kako pomembno, da se razjasni, kdaj se je v eni državi članici kazenskopravna obravnava domnevnega storilca tudi dejansko začela, saj od tistega trenutka dalje tovrstno postopanje pristojnih organov v drugih državah članicah (in idem) ne bo več mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaj pa če je vse res?

dr. Nataša Hribar, 21.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2016Današnji kotiček namenjam vejici, in sicer v povedih, v katerih je del enega stavka izpuščen. Najbrž se še spomnite slogana, ki ga je nosila naša osrednja banka - Vem zakaj. Avtorji so ga zapisali brez vejice - pa so se odločili za pravopisno pravilno rešitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Refugees Welcome

Irena Vovk, 21.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Zakaj ne bi sobivali z begunci in begunkami ter z njimi delili svoje stanovanje ali hišo? Spletna platforma Refugees Welcome omogoča povezovanje beguncev in posameznikov, ki jim želijo ponuditi prostor za bivanje ter s tem prispevati k njihovi integraciji v slovensko okolje. Slovenska ekipa, sestavljena iz različnih neprofitnih in humanitarnih organizacij in aktivnih posameznikov, deluje že od jeseni 2015 in vse delo opravi prostovoljno in brezplačno. Njihovo delo pa seveda lahko podprete z donacijo. Refugees Welcome podpira lokalno razpršeno namestitev beguncev, ponuja pa tudi podporo pri vprašanjih, povezanih s sobivanjem. Prispevati želijo k ohranjanju odprte družbe, utemeljene na solidarnosti in enakosti za vse. Njihovo izhodišče je načelo, da bi morali imeti vsi ljudje enake možnosti in da nihče ni nelegalen.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2016(44)
> Julij(44)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEFGH I J K LM NOP QRS Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov