O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje podatkov sodišču

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Državni organ je od sodišča (Službe za brezplačno pravno pomoč) prejel poziv za posredovanje podatkov o premoženju oziroma dohodkih prosilca za brezplačno pravno pomoč (podatki o nepremičnini in kupnini). Prosilec je namreč pri njem neuspešno uveljavljal pravico do varstvenega dodatka in v postopku predložil tudi Zapisnik o ugotovitvi davčne osnove za odmero davka na promet nepremičnin, ki je označen kot davčna tajnost. Ali lahko organ posreduje sodišču podatke, ki so zapisani v tem dokumentu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vpogled v osebne podatke umrlih - statistika in raziskovanje

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Založba za pripravo leksikona potrebuje osebne podatke pokojnega profesorja, ki je bil zaposlen na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Na fakulteti imajo profesorjev evidenčni list za vodilni in strokovni kader (s fotografijo), vendar niso prepričani, ali smejo podatke posredovati založbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Začasna odločba o odvzemu otroka

Alenka Križnik, 21.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 29-30/2016V upravnih postopkih odvzemov otrok z začasno odločbo na centrih za socialno delo (CSD) obstaja različna sodna praksa. Nekaj časa je zavzemala stališče, da izdaja začasne odločbe pred pridobitvijo mnenja strokovne komisije in opravljeno ustno obravnavo procesno ni zakonita, v zadnjem času pa se sodna praksa nagiba v drugo smer. Predlog družinskega zakonika (pDZ) prinaša na tem področju velike spremembe, ki bi bile ob odpravi določenih pomanjkljivosti zelo koristne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Prevzemi (M&A) v stečajnem postopku

Ilić Uroš, Brglez Uroš, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Uroš Brglez, Pravna praksa, 29-30/2016Z izrazom mergers and acquisitions (M&A) označujemo skupek različnih transakcij, s katerimi investitorji pridobivajo poslovne deleže, delnice ali premoženje drugih družb. Gre za kompleksne transakcije, pri katerih so pogosto udeleženi subjekti iz različnih držav in pravnih sistemov, zato se je v mednarodni poslovni praksi uveljavila "standardna" struktura transakcij M&A, ki je pri večini teh v bistvenem podobna, s čimer se potek same transakcije precej olajša, saj so udeležencem iz različnih pravnih sistemov že vnaprej znani okvirni potek in faze postopka. Če v konkretnem primeru struktura transakcije M&A bistveno odstopa od običajne strukture tovrstnih transakcij, lahko to pri potencialnih investitorjih vzbudi nezaupanje in jih celo odvrne od oddaje ponudbe za nakup tarče ali pa investitorji ponudijo nižjo ceno, kot bi jo ponudili v običajnih okoliščinah prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna praznina v pravni praksi ali (4 x P)

mag. Milan Vajda, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 29-30/2016Obstajata zanimivi besedni igri, in sicer: "Pravna praznina ni pravni problem brez pravne rešitve" ali štiri črke P: "Pravna praznina v pravni praksi". Ob tem je treba poudariti, da ima na področju ekonomije izraz štiri črke P povsem drug in poseben pomen ter ga ne gre zamenjevati z njegovim "novim" pomenom na pravnem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov polnoletnega otroka staršu

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Ali lahko center za socialno delo očetu izda kopijo odločbe, s katero sta bila hčerki priznana status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP) ter pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo? Hčerka je že polnoletna in po razvezi zakonske zveze staršev živi pri materi, staršem pa je bila s sklepom sodišča podaljšana roditeljska pravica.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Poslovna odškodninska odgovornost avtošole

Jernej Velikonja, 21.7.2016

Obligacije

Jernej Velikonja, Pravna praksa, 29-30/2016V pričujočem prispevku obravnavam odškodninsko odgovornost avtošole za škodo, ki jo kandidat utrpi med praktičnim usposabljanjem za pridobitev vozniškega izpita. V preteklosti je bilo sporno, kakšna je narava te odškodninske odgovornosti, saj so višja sodišča nemalokrat zavzela stališče, da gre za objektivno odgovornost avtošole. V zadnjem času pa se je v sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da gre v tem primeru za poslovno (pogodbeno) odškodninsko odgovornost, ki temelji na krivdnem principu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Časovni standardi za leto 2016

Irena Vovk, 21.7.2016

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je na podlagi 60.c člena Zakona o sodiščih (ZS) in s soglasjem ministra za pravosodje mag. Gorana Klemenčiča že sredi junija sprejel časovne standarde za leto 2016, s katerimi je določen pričakovani čas opravljanja tipičnih procesnih dejanj in reševanja zadev na posameznih vrstah ter stopnjah sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Stroški predpravdnega izvedenskega mnenja

Vanja Maček, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Vanja Maček, Pravna praksa, 29-30/2016Izvedensko mnenje, ki je bilo pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz, saj ni upoštevno niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Upošteva se lahko le kot del strankinih navedb, ki so strokovno argumentirane. Če stranka naroči izdelavo takšnega izvedenskega mnenja, ji nastanejo določeni stroški, ki jih kasneje lahko uveljavlja v pravdi. Postavlja pa se vprašanje, ali se takšni stroški uveljavljajo v okviru glavnega zahtevka kot odškodninski zahtevek za premoženjsko škodo ali kot del potrebnih pravdnih stroškov. Kot zaključuje Vrhovno sodišče RS, praksa višjih sodišč glede tega vprašanja ni enotna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Odškodninska odgovornost delavca (učitelj)

Janja Cigoj, 21.7.2016

Delovna razmerja, Obligacije

Janja Cigoj, Pravna praksa, 29-30/2016Profesor športne vzgoje je bil določenega dne odsoten. V času njegove odsotnosti ga je nadomeščala učiteljica nemščine, odredbo za nadomeščanje je učiteljica prejela s strani vodstva šole. Med uro športne vzgoje se je ena od učenk poškodovala (zvin gležnja). Do poškodbe je prišlo, ker učiteljica nemščine ni pravilno namestila elementa za odskok, saj ni bila vešča njegove uporabe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna negotovost dedičev v zvezi s cenitvijo premoženja

Tina Čeh, 21.7.2016

Dedovanje

Tina Čeh, Pravna praksa, 29-30/2016V praksi je zaznati težave dedičev, kadar sodišče v zapuščinskem postopku ne opravi cenitve premoženja v skladu s 184. členom Zakona o dedovanju (ZD), dediči pa po ZD odgovarjajo za zapustnikove dolgove do vrednosti podedovanega premoženja. Gre za primere, ki vplivajo na pravno negotovost dedičev in so hkrati vprašljivi z vidika ekonomičnosti postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Izločitvena pravica na nepremičninah

Nadija Šuler, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

Nadija Šuler, Pravna praksa, 29-30/2016Tako pri izločitveni pravici po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) kot pri ugovoru tretjega po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) gre za konflikt med lastninsko (po ZIZ lahko tudi drugo stvarno ali obligacijsko) pravico na eni strani in pravico upnika do poplačila terjatve na drugi. To pa še ne pomeni, da sta izločitveni upnik v stečajnem postopku in tretji, ki uveljavlja nedopustnost izvršbe po ZIZ, v enakem položaju, saj navedena zakona določata različne predpostavke za izločitveno tožbo v stečajnem postopku in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaznivo dejanje šikaniranja na delovnem mestu

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje). Pri tem ni potrebno, da je tovrstnih ravnanj več ali da se ta ponavljajo, če je že eno samo tako ravnanje dovolj resno in zavržno ter posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba; vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, tudi predstavlja delodajalca in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja tudi za vse ostale.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

< Vsi
2016(15)
> Julij(15)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB C ĆČ DĐEFGHI J K LM NOPQRSŠ TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov