O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 21
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 512)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Male agit, qui famae, non conscientiae gratus est

Janez Kranjc, 21.7.2016

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 29-30/2016Misel je vzeta iz Senekovega spisa o uslugah (De ben. 6.42.1). Slovensko bi se glasila: Slabo ravna, kdor je hvaležen zaradi javnega mnenja, in ne zaradi vesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Posredovanje podatkov sodišču

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Državni organ je od sodišča (Službe za brezplačno pravno pomoč) prejel poziv za posredovanje podatkov o premoženju oziroma dohodkih prosilca za brezplačno pravno pomoč (podatki o nepremičnini in kupnini). Prosilec je namreč pri njem neuspešno uveljavljal pravico do varstvenega dodatka in v postopku predložil tudi Zapisnik o ugotovitvi davčne osnove za odmero davka na promet nepremičnin, ki je označen kot davčna tajnost. Ali lahko organ posreduje sodišču podatke, ki so zapisani v tem dokumentu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Preobilje signalov in informacijska slepota

mag. Sandi Kodrič, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 29-30/2016Ena od stvari, ki jih obiskovalci iz tujine najprej opazijo pri nas, je nasičenost javnega prostora z zunanjim oglaševanjem, zlasti v mestih. Zgolj vzdolž Celovške ceste v Ljubljani je na primer več sto veleplakatov in drugih oglasnih mest na tablah, fasadah in ograjah. Klasičnim plakatom so se v zadnjem času pridružili še svetleči se elektronski zasloni na najbolj frekventnih lokacijah. Vse to odvrača pozornost udeležencev v prometu in zmanjšuje prometno varnost - če pustimo ob strani estetske pomisleke, ki jih vzbujajo enonogi plakatni kovinski stvori med drevesi na zelenicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Vpogled v osebne podatke umrlih - statistika in raziskovanje

Irena Vovk, 21.7.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Založba za pripravo leksikona potrebuje osebne podatke pokojnega profesorja, ki je bil zaposlen na eni izmed fakultet Univerze v Ljubljani. Na fakulteti imajo profesorjev evidenčni list za vodilni in strokovni kader (s fotografijo), vendar niso prepričani, ali smejo podatke posredovati založbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kaj pa če je vse res?

dr. Nataša Hribar, 21.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2016Današnji kotiček namenjam vejici, in sicer v povedih, v katerih je del enega stavka izpuščen. Najbrž se še spomnite slogana, ki ga je nosila naša osrednja banka - Vem zakaj. Avtorji so ga zapisali brez vejice - pa so se odločili za pravopisno pravilno rešitev?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Avtor ni naveden, 21.7.2016

PRORAČUN

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Prvi odstavek 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je v neskladju z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Začasna odločba o odvzemu otroka

Alenka Križnik, 21.7.2016

Zakonska zveza in družinska razmerja

Alenka Križnik, Pravna praksa, 29-30/2016V upravnih postopkih odvzemov otrok z začasno odločbo na centrih za socialno delo (CSD) obstaja različna sodna praksa. Nekaj časa je zavzemala stališče, da izdaja začasne odločbe pred pridobitvijo mnenja strokovne komisije in opravljeno ustno obravnavo procesno ni zakonita, v zadnjem času pa se sodna praksa nagiba v drugo smer. Predlog družinskega zakonika (pDZ) prinaša na tem področju velike spremembe, ki bi bile ob odpravi določenih pomanjkljivosti zelo koristne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Od pravne k sodniški državi

dr. Marijan Pavčnik, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Dela profesorja Bernda Rüthersa so vse od njegovega že kar klasičnega dela Neomejena razlaga (1967) dragocen prispevek k metodologiji pravnega vrednotenja. V nizu teh del je tudi knjiga Tajna revolucija od pravne k sodniški državi. Ustava in metode (2014). O tej knjigi in ob njej govori tudi ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Minimalno trajanje letnega dopusta

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 21.7.2016

Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 29-30/2016Še danes nekateri delodajalci ne vedo, da delavec, ki dela štiri dni v tednu, in delavec, ki dela šest dni v tednu, nimata enakega minimalnega trajanja letnega dopusta. Drugo pereče vprašanje v praksi pa je, ali se dodatni dnevi letnega dopusta prištevajo k osnovi ali lahko že s seštevkom dosežejo zakonski minimum trajanja letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravila odškodninske odgovornosti letalskega prevoznika zaradi slabše namestitve potnika na letu

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pravice letalskih potnikov so skoraj že stalnica odločanja Sodišča EU, predvsem ko mora to obravnavati vprašanja v zvezi z ureditvijo Uredbe o odškodnini in pomoči letalskim potnikom. Pri tem se seveda ne more izogniti niti dilemam, ki izhajajo iz dejstva, da marsikateri potnik lahko doživi, da ga zaradi vrste razlogov - bolj utemeljenih ali malo manj - na samem letu namestijo slabše, kot je bilo prvotno obljubljeno (t. i. downgrade). V tem primeru imajo potniki, ki so bili umeščeni v nižji razred, pravico do znižanja cene vozovnice od 30 do 75 odstotkov. Pa ima pravico do tovrstne odškodnine tudi potnik na t. i. enotnih vozovnicah, in če da, v kolikšni višini?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Refugees Welcome

Irena Vovk, 21.7.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Zakaj ne bi sobivali z begunci in begunkami ter z njimi delili svoje stanovanje ali hišo? Spletna platforma Refugees Welcome omogoča povezovanje beguncev in posameznikov, ki jim želijo ponuditi prostor za bivanje ter s tem prispevati k njihovi integraciji v slovensko okolje. Slovenska ekipa, sestavljena iz različnih neprofitnih in humanitarnih organizacij in aktivnih posameznikov, deluje že od jeseni 2015 in vse delo opravi prostovoljno in brezplačno. Njihovo delo pa seveda lahko podprete z donacijo. Refugees Welcome podpira lokalno razpršeno namestitev beguncev, ponuja pa tudi podporo pri vprašanjih, povezanih s sobivanjem. Prispevati želijo k ohranjanju odprte družbe, utemeljene na solidarnosti in enakosti za vse. Njihovo izhodišče je načelo, da bi morali imeti vsi ljudje enake možnosti in da nihče ni nelegalen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Načelo ne bis in idem skozi prizmo Schengenskega sporazuma

Zoran Skubic, 21.7.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2016Pri prepovedi dvojnega (večkratnega) kazenskega pregona ali kaznovanja za ista prepovedana ravnanja - tj. doktrini ne bis in idem - gre za temeljno načelo kaznovalnega prava, hkrati pa za eno ključnih in neodtujljivih človekovih pravic. Vsebuje jo vrsta nacionalnih in nadnacionalnih področnih pravnih virov, tako tudi Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (LEUTP) v 50. členu kot tudi Konvencija o izvrševanju Schengenskega sporazuma (KISS) v 54. členu. Mobilnost blaga, storitev in ljudi znotraj notranjega ozemlja Unije, zlasti pa znotraj t. i. schengenskega območja, s seboj prinese tudi vse večje čezmejne učinke delovanja kriminalnih združb. Zato je še kako pomembno, da se razjasni, kdaj se je v eni državi članici kazenskopravna obravnava domnevnega storilca tudi dejansko začela, saj od tistega trenutka dalje tovrstno postopanje pristojnih organov v drugih državah članicah (in idem) ne bo več mogoče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016 Ur. l. RS, št. 44/16 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Kopru - Sodni svet; rok je 24. julij. 2. Predsednik Okrajnega sodišča v Cerknici - Sodni svet; rok je 24. julij. Ur. l. RS, št. 47/16 3. Direktor - Slovenski filmski center, jav
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Nove obveznosti delniških družb do obveščanja KDD

Daniela Mozetič, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Daniela Mozetič, Pravna praksa, 29-30/2016Delniške družbe so v zadnjih mesecih s strani Centralne klirinško depotne družbe, d.d., (KDD) pričele prejemati obvestila o postopnem uvajanju mednarodnih standardov izvajanja korporacijskih dejanj, skladno s katerimi jih KDD poziva k spoštovanju mednarodnih standardov o izvedbi korporacijskih dejanj in posledičnem obveščanju KDD o korporacijskih dejanjih, vključno z obveščanjem o sklicih skupščin. Mednarodni standardi naj bi postali zavezujoči v začetku leta 2017, postavlja pa se vprašanje, kakšne so posledice kršitev teh obveznosti, zlasti ali bodo imele vpliv na veljavnost korporacijskih dejanj, v konkretnem primeru na sklice skupščin, in zakaj je potrebno še dodatno obveščanje prek KDD, poleg že predpisanega pri Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), spletnih straneh Ljubljanske borze, d.d., in drugih medijev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neustreznost in zastarelost ZPP glede brzojavov in telefaksov

Lena Šutanovac, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 29-30/2016V teoriji je v Sloveniji mogoče vložiti vlogo po brzojavu ali telefaksu. V praksi pa so telefaksi pogosto v okvari, zmanjka jim črnila ali pa zaradi neznanih razlogov ne delujejo. Po faksu poslane vloge zato sodišča v praksi ne bodo obravnavala, saj je stališče Vrhovnega sodišča, da tveganje okvare naprave nosi stranka, tako kot če bi vlagala po navadni pošti. S takim stališčem pa se ne strinja Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki je v nedavni sodbi Tence proti Sloveniji ugotovilo, da so nekatere določbe slovenskega pravdnega postopka neustrezne in zastarele.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Podatki o naročnikih komunikacijskih sredstev brez odredbe sodišča

mag. Janez Žirovnik, 21.7.2016

Kazenski postopek

mag. Janez Žirovnik, Pravna praksa, 29-30/2016V PP, št. 28 se v članku Podatki o komunikacijskih sredstvih z odredbo sodišča, ki je v bistvu odgovor na članek, objavljen v PP, št. 27, z naslovom Podatki o komunikacijskih sredstvih brez odredbe sodišča, avtor ukvarja z vprašanjem, ali pridobitev podatkov o tem, kdo je lastnik, naročnik ali uporabnik sredstva za komunikacijo oziroma podatkov o identiteti komunicirajočega posameznika, sodi v domet komunikacijske zasebnosti in s tem pod stroge pogoje iz 37. člena Ustave RS. Avtor se med drugim ukvarja tudi z vsebino določbe prve alineje drugega odstavka 24.b člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji - ZSOVA. Ob ugotovitvi, da so bili predlagatelji procesnih zakonov (med katere najverjetneje uvršča tudi ZSOVA) očitno uspešni v "rahljanju pogojev" za pridobitev podatkov o "identiteti komunicirajočih", se avtor sprašuje, ali "Šs]o torej lahko ZEKom-1, ZEPT, ZKP in ZSOVA [...]" glede slednjega v skladu z Ustavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pazi, snemamo!

Hinko Jenull, 21.7.2016

Pravoznanstvo, Kazenski postopek

Hinko Jenull, Pravna praksa, 29-30/2016Napovedana odprava prepovedi snemanja senatov na glavnih obravnavah spada v okvir obsežnejših zakonodajnih sprememb, ki jih je pristojno ministrstvo pripravilo za krepitev odgovornosti sodnikov in večjo odprtost pravosodja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 21.7.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2016Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2016
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Mafijska ali normalna država?

dr. Matej Avbelj, 21.7.2016

Pravoznanstvo

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 29-30/2016V naslovu je zapisana težka, a le navidezna dilema. Njena teža je toliko večja zaradi lahkotnosti besed, s katerimi je predsednik vlade na strankarskem zborovanju opisal sedanjost oziroma prihodnost slovenske države. Sproščenost, s katero vrhovni slovenski voditelji, tudi opozicijski, v zadnjem času besedno lomastijo po državi in tudi drug po drugem, je sicer dih jemajoča. Tako ni niti najmanj presenetljivo, da temu razdiralnemu trendu sledita tudi javni prostor in s tem celotno slovensko občestvo. Preseneča pa, da se nič ne zgodi. Z najtežjimi besedami najlahkotneje opisujemo očitno nenormalne razmere v res publici, pa vendar, ko grmenje preneha, še naprej potujemo po dobro utrjeni gazi nenormalnosti. A kot rečeno, to je le navidezna dilema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Neučinkovita zaščita pred nasilnim zakoncem

Ana Pakiž, 21.7.2016

Varstvo človekovih pravic

Ana Pakiž, Pravna praksa, 29-30/2016Halime Kili?, mati pokojne Fatme Babatli, ki jo je po dolgotrajnem nasilju in grožnjah s smrtjo ubil zakonec, je pred ESČP uveljavljala diskriminatorno kršitev pravice do življenja svoje hčere (2. in 14. člen EKČP), kršitev prepovedi mučenja (3. člen EKČP), kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen EKČP) in do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Sodišče je v zadevi presojalo, ali so pristojni organi zagotovili spoštovanje prepovedi, ki jih je državno sodišče naložilo nasilnemu zakoncu, ali je imela Fatma na voljo učinkovito zaščito in ali so državni organi ravnali diskriminatorno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Letno poročilo Varuha za leto 2015

Irena Vovk, 21.7.2016

Človekove pravice

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2016Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je konec maja, štiri mesece pred zakonsko določenim rokom, predsedniku Državnega zbora RS dr. Milanu Brglezu predala Letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2015 in Poročilo Državnega preventivnega mehanizma (DPM) za leto 2015. Priporočil je letos 83, manj kot prejšnja leta, vendar Varuh še vedno čaka na uresničitev nekaterih, podanih v preteklosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Prevzemi (M&A) v stečajnem postopku

Ilić Uroš, Brglez Uroš, 21.7.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

mag. Uroš Ilić, Uroš Brglez, Pravna praksa, 29-30/2016Z izrazom mergers and acquisitions (M&A) označujemo skupek različnih transakcij, s katerimi investitorji pridobivajo poslovne deleže, delnice ali premoženje drugih družb. Gre za kompleksne transakcije, pri katerih so pogosto udeleženi subjekti iz različnih držav in pravnih sistemov, zato se je v mednarodni poslovni praksi uveljavila "standardna" struktura transakcij M&A, ki je pri večini teh v bistvenem podobna, s čimer se potek same transakcije precej olajša, saj so udeležencem iz različnih pravnih sistemov že vnaprej znani okvirni potek in faze postopka. Če v konkretnem primeru struktura transakcije M&A bistveno odstopa od običajne strukture tovrstnih transakcij, lahko to pri potencialnih investitorjih vzbudi nezaupanje in jih celo odvrne od oddaje ponudbe za nakup tarče ali pa investitorji ponudijo nižjo ceno, kot bi jo ponudili v običajnih okoliščinah prodaje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Kje si bila do zdaj - samoumevnost gospodarske infrastrukture?

dr. Patrick Vlačič, 21.7.2016

Kultura in umetnost

dr. Patrick Vlačič, Pravna praksa, 29-30/2016Redko se zgodi, da že ko vzameš knjigo v roke in prebereš prvi stavek, z navdušenjem ugotoviš, da so avtorji zadeli žebljico na glavico. Na zadnji strani knjige, med Ugotovitvami, je namreč zapisano, da "slovenska gospodarska infrastruktura zaostaja za splošno gospodarsko razvitostjo države". Soavtorji monografije Infrastruktura Slovenije - za rast produkta in dvig standarda Slovencev dr. Franjo Štiblar, Lea Kos in Maja Jamnik (PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2016, 347 strani) so napisali prvo sintetično delo, ki daje bralcu na voljo celovit pogled na gospodarsko infrastrukturo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Dodatek za nedeljsko delo

Miha Šercer, 21.7.2016

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 29-30/2016Delavec opravlja delo pri delodajalcu z glavno dejavnostjo 93.110 (obratovanje športnih objektov). V skladu s Kolektivno pogodbo za gostinstvo in turizem je do zdaj dobil dodatek za nedeljsko delo in praznik v višini 50 odstotkov, zdaj pa novo vodstvo pravi, da zanje kolektivna pogodba ne velja in da delavcem po internih pravilih pripada zgolj 10-odstotni dodatek. Poleg tega do zdaj še ni dobil izplačanega dodatka, ampak so mu vedno šteli opravljene ure na nedeljo in praznik v dobro po koeficientu 1,5 - tj. za 10 ur dela so mu šteli 15 ur. Delavec opravlja sezonsko delo poleti in opravljene ure nad polno prisotnostjo kompenzira z odsotnostjo pozimi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄29-30

Pravna praznina v pravni praksi ali (4 x P)

mag. Milan Vajda, 21.7.2016

Civilni sodni postopki

mag. Milan Vajda, Pravna praksa, 29-30/2016Obstajata zanimivi besedni igri, in sicer: "Pravna praznina ni pravni problem brez pravne rešitve" ali štiri črke P: "Pravna praznina v pravni praksi". Ob tem je treba poudariti, da ima na področju ekonomije izraz štiri črke P povsem drug in poseben pomen ter ga ne gre zamenjevati z njegovim "novim" pomenom na pravnem področju.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 21 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 29-30

Leto objave

2016(44) 2015(44) 2014(44) 2013(43)
2012(52) 2010(45) 2009(53) 2008(50)
2007(45) 2006(39) 2005(27) 2000(26)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov