O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 33)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Obnašanje primata pod našo kožo

Igor Vuksanović, 20.2.2020

Kultura in umetnost

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2020Nekateri intelektualci ne vidijo v človeku ničesar primarnega, prirojenega, biološkega. Za njih je vse samo "družba", kriva za vse, zaslužna za vse. Drugi človeka pojmujejo povsem biološko deterministično - zreducirajo ga na dva ali tri nagone, ki služijo temu, da geni reproducirajo sami sebe. In potem so še tretji, tisti, ki stvari ne poenostavljajo. Tisti, ki nas presenetijo in navdajo s strahospoštovanjem. V to tretjo skupino spada Robert M. Sapolsky, ki je napisal knjigo Obnašaj se!, ki je izšla v dveh zvezkih pri ljubljanski založbi UMco v prevodu Anje Radaljac. Knjiga ima (sicer z vsemi dodatki in kazali) skoraj 1.000 strani, uvod, sedemnajst poglavij, epilog in nekaj dodatkov za posebej radovedne bralce, ki želijo sistematično usvojiti nekatera znanstvena predznanja za lažje razumevanje knjige.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Ministrstvo za zdravje neučinkovito pri urgentnih centrih

Matej Vošner, 20.2.2020

RAČUNSKO SODIŠČE

Matej Vošner, Pravna praksa, 7/2020Računsko sodišče RS (Računsko sodišče) je z revizijo ugotovilo, da Ministrstvo za zdravje (MZ) ni učinkovito načrtovalo razvojnih projektov izgradnje urgentnih centrov, saj niso bili pripravljeni tako, da bi bili v celoti izvedeni v skladu s časovnim načrtom in predvidenimi vrednostmi iz investicijske dokumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Društvo za medijsko kulturo v mednarodnem projektu YOU4EU o informacijah javnega značaja

Erce Maruša, Velički Patrik, Stajnko Jan, 20.2.2020

JAVNO OBVEŠČANJE

Maruša Erce, Patrik Velički, Jan Stajnko, Pravna praksa, 7/2020Člani Društva za medijsko kulturo, ki deluje na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in mu predseduje asistent za kazensko pravo Jan Stajnko, smo se prijavili na projekt YOU4EU in v sklopu natečaja Sodelovanje državljanov 2.0 idejno zasnovali aplikacijo, ki bi pripomogla k večji participaciji državljank in državljanov pri vključevanju v demokratično odločanje. Naša ideja je vsebovala pomožno mobilno aplikacijo, ki bi posameznika vodila skozi stopnje izpolnjevanja zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prijavljena ideja ni bila uvrščena med finalne projekte, smo pa bili člani društva prek organizacije PINA povabljeni, da se udeležimo mednarodnih debat na temo vključevanja državljanov v različne procese znotraj EU oz. na temo relevantnih izzivov znotraj EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2020⁄7

Kodificiranje ključnih dejavnikov tveganja za nastanek prometne nesreče

mag. Luka Vavken, 20.2.2020

Cestni promet

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 7/2020Nedavno je minilo 75 let od osvoboditve največjega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. Maloštevilni še živeči posamezniki, ki so prestali nepredstavljive strahote taborišča smrti, v teh dneh svetu sporočajo eno samo željo: "Da se kaj takšnega ne bi nikoli več ponovilo." Podobno legitimno in plemenito željo imajo posamezniki, ki so bodisi izgubili nič krive svojce v prometnih nesrečah, ki jim je botroval alkohol, bodisi so bili sami hudo poškodovani v takšnih dogodkih. Brez dvoma je tudi želja in odgovornost vseh tistih, ki so zadolženi za varnost cestnega prometa, da v prihodnje na cestah ne bi ugasnilo nobeno življenje zaradi vpliva alkohola na sposobnost vožnje. Nenazadnje tudi zakonodajalca oziroma predlagateljev cestnoprometne zakonodaje. S tem namenom je bil med drugim pripravljen Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa. Vendar pa rešitev, ki jo na zakonodajni ravni ponuja novi četrti odstavek 33. člena, po katerem so alkohol in psihoaktivne snovi ključen dejavnik tveganja za nastanek prometne nesreče, ni najbolj posrečen način za dosego tega cilja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Zasebno šolstvo bogati vzgojno-izobraževalni prostor

mag. Sebastijan Valentan, 14.2.2019

Splošno o vzgoji in izobraževanju

mag. Sebastijan Valentan, Pravna praksa, 7/2019Tudi zato, da bi pomagal zakonodajalcu (in širši javnosti), je predsednik republike Borut Pahor 5. februarja 2019 v Veliki dvorani Predsedniške palače sklical posvet o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol. Namen posveta ni bila samo obravnava neuresničene odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije (US) U-I-269/12 z dne 4. decembra 2014, v kateri je to odločilo, da je prvi stavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) v delu, ki se nanaša na javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja, v neskladju z Ustavo. Predsednikova želja je bila, da se soočijo in zbližajo različni pogledi na to, kako so zasebne šole umeščene v sistem vzgoje in izobraževanja pri nas. Razpravljavci na posvetu so bili aktualni in še trije nekdanji ministri za šolstvo, vsi iz kvote levih vlad, ter predstavniki zasebnih in javnih šol, vzgojno-izobraževalnih institucij in civilne družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Uporaba šeriatskega prava v Evropi

Igor Vuksanović, 14.2.2019

Dedovanje

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 7/2019Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v sodbi v zadevi Molla Sali proti Grčiji z dne 19. decembra 2018 razsodil o izjemno zanimivem primeru. Pritožnica in njen pokojni mož sta bila oba pripadnika grške muslimanske skupnosti iz Trakije. Mož je umrl in z notarsko oporoko zapustil vse premoženje ženi. Zapuščinsko sodišče je odobrilo oporoko in pritožnica je premoženje prepisala nase. Do tukaj je vse videti običajno, vendar se zaplete. Moževi sestri sta na grških sodiščih začeli izpodbijati oporoko, češ da je za dedovanje po možu namesto grškega civilnega zakonika (ki priznava oporočno razpolaganje) treba uporabiti šeriatsko pravo, ki naj bi po Sevreški mirovni pogodbi (1920) in Lausannskem sporazumu (1923) veljalo za grške muslimane iz Trakije. Po šeriatskem pravu bi jima pripadalo tri četrtine bratovega premoženja, medtem ko notarska oporoka sploh ne bi bila veljavna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄7

Učinkovitost sojenja namesto pravičnosti?

dr. Luigi Varanelli, 14.2.2019

Sodišča

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2019V antičnem Rimu so dejali, da se preštevilni zakoni sprejemajo samo v skorumpiranih državah (corruptissima re publica, plurimae leges (P. K. Tacit)). Verjetno se slovenski zakonodajalec ne prepozna v tem reku, nesporno pa je, da nas vsako leto preplavlja (pre)veliko število zakonov ali, bolje rečeno, preveč sprememb in raznovrstnih novel zakonov. Nekateri so nedvomno koristni, morda nujni, nekateri pa manj koristni ali celo škodljivi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

OBLIGACIJSKA RAZMERJA: Ara - zavarovanje v prometu z nepremičninami

Renato Vrenčur, 24.2.2005

Lastnina in druge stvarne pravice, Obligacije

Renato Vrenčur, Pravna praksa, 7/2005V praksi se je med obligacijskopravnimi instrumenti zavarovanja nepremičninske transakcije uveljavila predvsem ara. Ara je velikokrat v pogodbeni listini formulirana nejasno, kar lahko povzroči, da dogovor o ari sploh ne bo dogovor o ari, ampak avans. Pogosto se meša tudi ara ter ara kot odstopnina....
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

VARSTVO OKOLJA: Spremljanje stanja okolja - monitoring okolja

Adrijana Viler-Kovačič, 24.2.2005

Varstvo okolja

Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 7/2005Namen varstva okolja je po 2. členu Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Ur. l. RS, št. 41/04) spodbujanje in usmerjanje takšnega družbenega življenja, ki omogoča dolgoročne pogoje za človekovo zdravje, počutje in kakovost njegovega življenja in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Zato je izredno pomembno...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

Obrambne tehnike pri prevzemih družb in njihova skladnost s slovensko zakonodajo

dr. Luigi Varanelli, 24.2.2005

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Luigi Varanelli, Pravna praksa, 7/2005Prevzem družbe predstavlja pridobitev določenega števila delnic neke delniške družbe, ki prevzemniku zagotavlja zadosten delež glasovalnih pravic (kontrolni delež), da lahko z uresničevanjem upravljavskih upravičenj iz kontrolnega deleža delnic vpliva na poslovanje družbe in sprejemanje odločitev na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

od 15. do 21. februarja

Irena Vovk, 24.2.2005

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2005Sreda, 16. 2. Nova pobuda. Državni svet je sprejel novo pobudo komisije DS za politični sistem za uvedbo parlamentarne preiskave, in sicer o zadevah javnega pomena o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v vladi, na ministrstvu za pravosodje in na vrhovnem državnem tožilstvu. Gre za novo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

Besedilne vejice – 1

mag. Tina Verovnik, 24.2.2005

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 7/2005O rabi vejice v slovenskih pisnih besedilih je bilo na tem mestu objavljenih že več prispevkov. Tema se zdi neizčrpna, zlasti pa je očitno še vse premalo (in v priročnikih preslabo) obdelana, saj se nezadostno poznavanje problematike kaže pri mnogih piscih - tudi takih, ki si kruh služijo s pisanjem...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

Bedimo nad potmi javnega denarja

Tomaž Vesel, 24.2.2005

Monetarni predpisi

Tomaž Vesel, Pravna praksa, 7/2005V sodobnih demokratičnih družbah velja, da je ustrezno institucionaliziranje nadzora nad javno porabo izredno pomemben aspekt demokratične ureditve. Državljanom, ki z davki in drugimi uzakonjenimi prispevki polnijo javnofinančne blagajne, namreč ni vseeno, kako so njihova sredstva porabljena, in kak...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄7

PRAVOSODNO MINISTRSTVO: Za večjo pravno varnost

Irena Vovk, 24.2.2005

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2005Na tiskovni konferenci ministrstva za pravosodje 18. februarja je dr. Lovro Šturm predstavil deset programskih ciljev ministrstva za leto 2005 (zagotavljanje večje pravne varnosti, pospeševanje konkurenčnosti RS, izvrševanje funkcij pravne in socialne države, spremljanje izvajanja sodnih postopkov o...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

Varstvo pred imisijami po SPZ

dr. Renato Vrenčur, 19.2.2004

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 7/2004Pojma "sosedstva" ne smemo interpretirati preozko. Meje sosedske ureditve gredo tako daleč, do koder seže potreba po zavarovanju zemljišč.(*1) Sosedsko pravo (nem. Nachbarrecht) se zato ne omejuje zgolj na pravna razmerja neposredno meječih nepremičnin, pač pa zaobseže tudi oddaljene nepremičnine...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

Koncesije, koncesije ...

mag. Adrijana Viler-Kovačič, 19.2.2004

Gospodarske javne službe (komunala)

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 7/20041. Pojem Pojma koncesije in koncesijskega razmerja kot pogodbenega razmerja ni mogoče enotno opredeliti, saj obstajajo različne koncesije, tako po vsebini kakor tudi po obliki, zlasti pa po načinu izvajanja dejavnosti na podlagi koncesije. V svetovnem merilu jih lahko najdemo v različnih pojav...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

Prepisano, ker ni preslišano ... od 10. do 16. februarja

Irena Vovk, 19.2.2004

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2004Torek, 10. 2. Boj proti korupciji. Evropska komisija je predlagal sveženj ukrepov za boljšo izmenjavo informacij med institucijami unije in evropskim uradom za boj proti korupciji OLAF. Ukrepi naj bi uradu omogočili učinkovitejše delovanje in hitrejšo izvedbo preiskav, nove določbe pa naj bi delo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

Vsi sodniki nad "normo"

Irena Vovk, 19.2.2004

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2004Okrajno sodišče v Ljubljani v letu 2003 Začasni predsednik ljubljanskega okrajnega sodišča Marijan Pogačnik je na tiskovni konferenci 13. februarja predstavil delo sodišča v preteklem letu in načrte za letos. "Lani se je pripad v primerjavi z letom poprej povečal za 15 odstotkov; največji pora...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

To in ono v zvezi s števili (2)

mag. Tina Verovnik, 19.2.2004

Kultura in umetnost

mag. Tina Verovnik, Pravna praksa, 7/2004V prejšnjem kotičku sem med drugim pisala o tem, kako zapisujemo okrajšavo za slovenski tolar (SIT oz. sit), nisem pa opozorila na še eno zelo pogosto napako, ki se piscem primeri, ko številu sledi znak za neko enoto. Ta znak je lahko bodisi okrajšava za denarno enoto, matematični simbol za odstotke...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄7

Pravna narava koncesijskih razmerij

Tomaž Vesel, 19.2.2004

Gospodarske javne službe (komunala)

Tomaž Vesel, Pravna praksa, 7/2004Iz disertacij "Pravna narava koncesijskih razmerij" je naslov doktorske disertacije, ki jo je 8. januarja 2004 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani obranil mag. Aleksij Mužina. Za kolego Mužino je pridobitev doktorskega naziva krona prizadevanj, da na področju upravnega prava in prava javnih ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄7

Prepisano, ker ni preslišano...: od 13. do 25. februarja

Irena Vovk, 28.2.2002

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2002Sreda, 13. 2. Preprečevanje korupcije. Novoustanovljeni urad za preprečevanje korupcije (UPK) je predstavil področje svojega dela. Direktor urada Boštjan Penko pa meni, da je ena izmed težav urada temelj, na katerem je bil ustanovljen. UPK je na podlagi sklepa ustanovila vlada, kar pa besedah dir...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄7

Skrbnost dobrega gospodarja - ekonomska analiza

Aleš Vodičar, 28.2.2002

Obligacije

Aleš Vodičar, Pravna praksa, 7/2002"Pravni standardi se obračajo na pravne subjekte z zahtevo, naj ravnajo tako, kot je tipično, normalno, poprečno v določenem okolju oziroma na določenem delovnem področju in s tem vzpostavljajo merilo, ki se kot nalašč prilega pravnemu urejanju in načelu pravne enakosti." Pavčnik Marijan, Teorija pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄7

Komunalne služnosti

mag. Renato Vrenčur, 28.2.2002

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Renato Vrenčur, Pravna praksa, 7/2002Čez parcelo, ki je v naravi travnik, poteka 20 kV daljnovod že od leta 1930. Služnostna pravica je priposestvovana. Trije vodniki, ki so od droga oddaljeni približno 60 cm, so vpeti na izolatorje na okoli 11 m visokih lesenih drogovih. Ob predvideni rekonstrukciji navedenega daljnovoda, naj bi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2002⁄7

Sodstvo: Vse hitrejše odločanje

Irena Vovk, 28.2.2002

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2002Ljubljansko okrožno sodišče v letu 2001 Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar je s sodelavci - Leo Kadunc Ilič, vodjo mladinskega oddelka, Marjanom Pogačnikom, vodjem kazenskega oddelka, Francem Rupretom, vodjem preiskovalnega oddelka, Matejo Končino Peternel, vodjo pravdnega odde...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄7

Prepisano, ker ni preslišano...: od 21. februarja do 5. marca

Irena Vovk, 8.3.2001

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 7/2001Sreda, 21. 2. V tretje gre rado. Poslanci so s 73 glasovi (proti so bili le trije) za varuha človekovih pravic izvolili sociologa in znanega borca za človekove pravice iz osemdesetih let Matjaža Hanžka. Tako smo pol leta po izteku mandata prvega ombudsmana Iva Bizjaka in po dveh neuspešnih poskus...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 7

Leto objave

2020(4) 2019(3) 2005(7) 2004(6)
2002(4) 2001(3) 2000(1) 1999(2)
1997(1) 1996(2)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov