O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Izbrisane obsodbe v osebnem spisu obsojenca

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Pobudnik naj bi bil nameščen na zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni (zavod) le zaradi svoje preteklosti. V njegovem osebnem spisu se je poleg pravnomočne sodbe iz leta 2016, na podlagi katere prestaja zaporno kazen, nahajal izpisek iz kazenske evidence iz leta 2013, iz katerega izhaja, da je bil v preteklosti trikrat pogojno obsojen. V skladu s potrdilom Ministrstva za pravosodje iz februarja 2016 pobudnik ni zabeležen v kazenski evidenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Korist otroka, korist roditelja ali korist postopka?

Burkelc Frida, Felc Brina, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

Frida Burkelc, mag. Brina Felc, Pravna praksa, 49-50/2017"Po pomenu in potrebi, da se korist otroka upošteva in zagotavlja v vseh razmerjih in situacijah, v katerih je otrok udeležen, sodi obravnavanje koristi otroka na začetek slehernega razmišljanja o pravnem položaju otroka." Ta misel bi morala biti delovni kompas vseh, ki odločajo o katerihkoli vprašanjih, ki zadevajo mladoletne otroke. Tudi takrat, ko se pojavi situacija, ki sicer v očeh pravnega formalista ni zapletena, je pa na drugi strani opredeljena s kompleksno življenjsko noto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Ovadba in kazenski postopek

Patricij Maček, 21.12.2017

Kazenski postopek

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017"Državni tožilci - tisti, ki izvajate funkcijo pregona, ste brez kazenske ovadbe, brez nas, potencialnih ali dejanskih ovaditeljev, brez informacij, kaj se dogaja. In policija je v enaki vlogi. Nekako mora informacija o kaznivih dejanjih do vas priti," je o pomenu kazenske ovadbe povedal profesor in predstojnik katedre za kazensko pravo na PF Univerze v Ljubljani dr. Primož Gorkič na okrogli mizi Ovadba in kazenski postopek, ki je potekala v okviru 15. Dnevov evropskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Objava fotografij na spletni strani

Matej Vošner, 21.12.2017

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 49-50/2017Ali je dopustna objava fotografij zaposlenih in njihovih otrok z dogodka zasebnega podjetja na spletni strani podjetja ter ali so fotografije zbirka osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Družinski zakonik - spremembe, ki začnejo veljati pred njegovo uporabo, in tiste, ki že veljajo

dr. Nana Weber, 21.12.2017

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 49-50/2017Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih iz leta 1976 (ZZZDR) je bil doslej le trikrat obsežneje noveliran, v letih 1989, 2001 (ZZZDR-B) in 2004 (ZZZDR-C). Družinski zakonik (DZ) je bil v Državnem zboru RS sicer sprejet 16. junija 2011, vendar pa na naknadnem zakonodajnem referendumu, ki je potekal dne 25. marca 2012, ni dosegel zadostne podpore, zato ni stopil v veljavo. Dne 21. marca 2017 je Državni zbor RS sprejel nov DZ. Podlaga za pripravo DZ je bilo besedilo, sprejeto v Državnem zboru RS dne 16. junija 2011, pri čemer so bili v besedilo vneseni nekateri popravki in spremembe, vendar pa DZ ni uredil prej predvidenega področja skupnosti dveh partnerjev istega spola in prepovedi telesnega kaznovanja, ki bo predmet urejanja v drugem zakonu. DZ velja od 15. aprila 2017, uporabljal pa se bo od 15. aprila 2019.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Enotna ureditev upravljanja večlastniških nepremičnin

Boštjan Udovič, 21.12.2017

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori, Lastnina in druge stvarne pravice

Boštjan Udovič, Pravna praksa, 49-50/2017V prvem prispevku na temo upravljanja stavb v etažni lastnini sem ponudil splošen pregled trenutnega stanja in navedel težave, s katerimi se etažni lastniki in upravniki soočajo pri upravljanju nepremičnin, posamezna vprašanja pa bom sedaj nekoliko bolj podrobno analiziral v sklopu nekaj tematsko zaokroženih člankov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Premoženjsko zavarovanje - ničnost poravnave - zmota - obseg škode - čezmerno prikrajšanje

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Zmanjševanje zaostankov in skrajševanje časa reševanja pomembnejših zadev

Toni Tovornik, 21.12.2017

Sodišča

Toni Tovornik, Pravna praksa, 49-50/2017Pretekli četrtek je predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič na konferenci za medije izpostavil nadaljevanje zmanjševanja deleža nerešenih zadev v slovenskem sodstvu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem - zadržanje zastaranja zaradi nepremagljivih ovir

Avtor ni naveden, 21.12.2017

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2017Zmotno je stališče, da v času od izbrisa družbe do začetka stečaja nad pozneje najdenim premoženjem (vselej) obstajajo nepremagljive ovire, ki zadržujejo tek zastaralnega roka. Upnik, ki ve za premoženje izbrisane osebe, mora namreč v skladu z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ) ter v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika (6. člen OZ) predlagati začetek stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem, da njegova terjatev ne bi zastarala
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Določitev najnižje višine odvetniške nagrade ni (vedno) v skladu s pravom Unije

Zoran Skubic, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2017Vprašanje pravične odmene za profesionalne pravniške storitve že dolgo buri duhove tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo peripetij v zvezi z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu iz leta 2009, ki jo je po potrditvi v Državnem zboru pričakala zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Izvedbo samega referenduma je končno "ustavilo" šele Ustavno sodišče z najmanjšo možno večino - pet proti štiri. Tovrstni zapleti niso tuji niti drugim državam. Določitev pravične višine (zlasti) odvetniških nagrad namreč nikoli ne gre "iz mode", zlasti ko gre za rivalstvo med stanovsko zbornico in pristojnim ministrstvom. Tako se je Sodišče (EU) ukvarjalo s problematiko bolgarske področne ureditve, ki dogovor o nižji nagradi za odvetnika ali pravnega zastopnika celo sankcionira, in sicer ga opredeljuje kot disciplinsko kršitev. Je to res v skladu s (primarnim) pravom EU?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

< Vsi
2017(10)
> December(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

AB CĆČDĐEF GHIJKLM NOPQRS ŠT U V W XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov