O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku

Avtor ni naveden, 17.12.2015

Kazenski postopek, Uprava

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2015V kazenski zadevi je treba pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec. Pri tem pa zakona ni mogoče razlagati oziroma uporabiti tako, da je prošnja obdolženca, ki mu grozi kazen zapora, za pravno pomoč zagovornika v kazenskem postopku očitno nerazumna oziroma da posledice takega postopka le-tega ne bi utemeljevale. Pri tem je tudi ocena glede možnosti uspeha za prvostopenjski kazenski postopek nebistvena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Dobre prakse v sodstvu

Irena Vovk, 17.12.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2015"Sodstvo svoje poslanstvo jemlje resno in odgovorno. Ob zavedanju, da mora ravnati kot profesionalna organizacija za državljane, zaradi česar je še posebno pomembno, kako ga vidijo stranke in drugi udeleženci v postopku, se mu je uspelo toliko dvigniti nad pravno krajino, da je znalo opredeliti bistveno in se ni izgubljalo v nepomembnostih, ki po nepotrebnem zamegljujejo presojo in ovirajo izpolnjevanje zastavljenih ciljev," je na 6. konferenci dobrih praks v sodstvu, ki je potekala 9. decembra na Brdu pri Kranju, dejal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

O usklajenosti sistema kaznovalnega prava

dr. Zvonko Fišer, 17.12.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Zvonko Fišer, Pravna praksa, 49-50/2015Pravni red v državi ni celovito usklajen in zaokrožen sistem norm, sploh pa ne, če nanj gledamo kot na celoto. Celo znotraj ožje stroke pogosto ni. Vzrokov za to je veliko, saj zakonodaja nastaja postopoma in v različnih obdobjih, ob različnih vplivih, ob različnih avtorjih in predlagateljih, pod različnimi zakonodajalci ... in, seveda, ob različnih izvajalcih. Ne pozabimo, da pravni red ni zgolj napisano pravo, temveč tisto pravo, ki živi v praksi, sodni in tudi drugi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Halo, zakonodajalec? Tukaj razburkani ocean kazenskih pravnikov

Nika Skvarča, 17.12.2015

Kazenski postopek

Nika Skvarča, Pravna praksa, 49-50/2015Ob besedah predavateljev o povečevanju represije, o eroziji zasebnosti v digitalnem svetu, o položaju žrtev v kazenskem postopku, o nespametnem medijskem poročanju in o še bolj nespametnem spreminjanju kazenske zakonodaje se v moj spomin prikradel eden bolj poetičnih stripov T. Lavriča. Otožen moški v robotski preobleki pravi: "Nekoč je bil bes. Nemočni bes hrumečih voda. A kaj je krik oceanov brezbrižnemu soncu? Šepet v daljavi. Vihar v kozarcu." Natanko tako si namreč predstavljam komunikacijo med kazenskopravno srenjo in zakonodajalcem. Slednji, nekje visoko na nebu, komaj še opazi zemeljske anomalije. Spodaj pa razburkan ocean kazenskih pravnikov, ki ga "šepetavo" opozarja na reševanje nakopičenih zemeljskih tegob. Ne izključujem pa možnosti, da je to asociacijo izzval le pogled na morje, ki ga je bilo izza zaves portoroške dvorane mogoče opazovati na 8. konferenci kazenskega prava in kriminologije 1. in 2. decembra 2015. Vsekakor bomo v imenu predavateljev vsaj štirikrat poskusili vzpostaviti zvezo z zakonodajalcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Primeri prestrukturiranja v praksi DUTB

Matej Cerar, 17.12.2015

Civilni sodni postopki

Matej Cerar, Pravna praksa, 49-50/2015Tempora mutantur, nos et mutamur in illis.A ob vsakdanjem hitenju sprememb večinoma ne zaznamo, zato se je vsake toliko časa dobro ustaviti, se ozreti na prehojeno pot, opaziti morebitno odstopanje od začrtane in s tem zavedanjem načrtovati naprej. Včasih refleksijo načrtujemo, drugič nas doleti sama, kot je mene 2. decembra 2015 ob 18. uri ob vnovičnem snidenju z bručevsko sivo predavalnico PF Univerze v Ljubljani. Moje misli o gretju fakultetnih sedežev, prehojeni poti od diplome je prekinil predstavnik Ženevskega kluba PF (ŽK) Luka Preglej, ki je nekaj čez sto zbranih poslušalcev (med katerimi kar nekaj že uveljavljenih pravnikov) pozdravil na srečanju, ki ga je organizirala ekipa ŽK pod vodstvom Sare Makovec, namenjenem analiziranju (in refleksiji) koncepta slabe banke v slovenski normativni ureditvi in primerom prestrukturiranja v praksi Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki z nekaj več kot sto zaposlenimi upravlja s portfeljem v bruto vrednosti pet milijard evrov, ima 580 komitentov, od katerih jih je sto v postopku prestrukturiranja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Posredovanje osebnih podatkov nadzornemu svetu družbe

Irena Vovk, 17.12.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 49-50/2015Javnemu podjetju, ki je v stoodstotni lasti občine, je občina podelila tudi javno pooblastilo za izdajo soglasij za priklop na gospodarsko javno infrastrukturo in za vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture. Predsednica nadzornega sveta pa je podjetje obvestila, da želi nadzorni svet pripraviti analizo vodenja in upravljanja s človeškimi, finančnimi in materialnimi viri. Ali sme podjetje članu nadzornega sveta posredovati osebne podatke zaposlenih? Ali se smejo z njimi seznaniti tudi drugi člani nadzornega sveta? Kako naj podjetje posreduje osebne podatke?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Razkrivanje podatkov upravičeni osebi o davčni številki fizične osebe, če se ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov po ZDavP-2 ali po zakonu o obdavčenju

Avtor ni naveden, 17.12.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 49-50/2015Pojasnilo FURS, 1. izdaja, december 2015 Četrti odstavek 19. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) določa, da sme davčni organ upravičeni osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti dajanja poda
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Ravnotežje med dostopom do javnih informacij in varstvom osebnih podatkov prek testa javnega interesa

dr. Polonca Kovač, 17.12.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 49-50/2015Na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju je 9. novembra 2015 z odliko zagovarjala doktorsko disertacijo Nataša Pirc Musar. Delo je pripravila pod mentorstvom prof. dr. Hannesa Tretterja. Glede na posebna znanja in očitno strast do področja, ki ga je pokrivala kot nekdanja informacijska pooblaščenka v dveh mandatih in s katerim se danes ukvarja prek Odvetniške družbe Pirc Musar in Info hiše, inštituta za zasebnost in dostop do informacij, ni presenečenje, da doktorska disertacija obravnava vprašanja in rešitve na temo javnosti informacij in varstva osebnih podatkov. Delo je napisano v angleškem jeziku in obsega skupaj kar 431 strani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Dedni dogovor

Matevž Šavli, 17.12.2015

Dedovanje

Matevž Šavli, Pravna praksa, 49-50/2015Ustava RS zagotavlja pravico do dedovanja, Zakon o dedovanju (ZD) pa določa način in pogoje dedovanja. Zapustnik ali zapustnica imata pravico, da sama odločata o usodi svojega premoženja vse do svoje smrti. Kar omejuje pravico do dedovanja, je zlasti pravica do nujnega deleža in določena obličnost razpolaganja. Kljub vsemu pa ZD ponuja možnost, da se lahko dediči sami dogovorijo o delitvi in načinu delitve zapuščine na drug način.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Miksanje glasbe ter varstvo pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov

Rejc Žiga, Artnak Katja, 17.12.2015

Intelektualna lastnina

Žiga Rejc, Katja Artnak, Pravna praksa, 49-50/2015Javno predvajanje fonogramov se pojavlja v številnih oblikah in ob uporabi različnih tehničnih sredstev. Namen in delovanje večine teh je jasen in enoznačen, zato lahko v večini primerov predvajanja komercialnih fonogramov Zavod IPF, nosilec dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino za kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, plačilo ustreznega nadomestila uveljavlja v postopku, ki je z vidika tožnikovega trditvenega in dokaznega bremena precej preprost. Pojavljajo pa se tudi nekateri kompleksnejši načini predvajanja fonogramov, katerih posledica ni nujno nastanek obveznosti plačila nadomestila Zavodu IPF - vendar pa slednjega hkrati tudi ni mogoče a priori izključiti. S tega vidika pa tudi, ker v zvezi s tem pravzaprav še ni sodne prakse, je zagotovo še posebej zanimivo t. i. miksanje glasbe, predstavitvi katerega je - skozi prizmo izpostavljenega problema - namenjen ta prispevek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Tudi predhodne odredbe razveljavljajo, mar ne?

mag. Jurij Rovere, 17.12.2015

Civilni sodni postopki

mag. Jurij Rovere, Pravna praksa, 49-50/2015Ustavno sodišče je z odločbo v zadevi U-I-220/14-11, U-I-161/14-15, Up-559/14-14, U-I-21/15-7, Up-101/15-9, U-I-30/15-8, U-I-59/15-8 z dne 12. novembra 2015 ugotovilo, da novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), kolikor se nanaša na upnike, ki so pred njegovo uveljavitvijo v postopkih zavarovanja dosegli izdajo predhodne odredbe zoper dolžnika, nad katerim se je začel stečajni postopek, pa je bil njihov postopek zavarovanja s predhodno odredbo ustavljen, opravljena dejanja pa razveljavljena na podlagi 4. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ni v neskladju z Ustavo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 49-50

Leto objave

< Vsi
2015(11)
> December(11)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

A BC ĆČDĐEF GHIJK LMNOPQR S Š TUV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov