O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 75)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O intelektualizaciji

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pojem intelektualizacija v teoriji knjižnega jezika, katere del je jezikovna kultura, tj. teoretična nega knjižnega jezika, označuje prilagajanje jezika temu, da so njegova jezikovna sredstva določna, natančna, po potrebi abstraktna, sposobna izražati povezanost in zapletenost mišljenja. Intelektual...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Z nami je že peti Pamfil

Jaka Repanšek, 21.12.2000

Ostalo

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 36-37/2000Izšla je peta številka Pamfila, "časnika slušateljev juridične fakultete v Ljubljani". Ko smo v maju letošnjega leta izdali četrto številko, smo v uvodnik zapisali upanje, da tisto ne bo zadnja številka, temveč začetek novega in še boljšega časopisa, ki bo z odlično vsebino in zanimivo podobo povezo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj; tožba zoper/proti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji jezikovni rubriki smo ugotovili, da kadar želimo razložiti namen posamezne tožbe, tj. namen pravnega spora, kaj želimo z njim doseči, to storimo s predlogom za: tožba za izbris neveljavne vknjižbe (izbrisna tožba); tožba za ugotovitev pravnega razmerja med starši in otroki (statusna tožba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Izven- ali zunajzakonski

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pravniki, sodniki in drugi pisci strokovnih besedil se pogosto hudujejo, ker jim lektorji predpono izven- avtomatično popravljajo v zunaj-. Težava sodi v tematiko, ki je bila omenjena v prejšnjem prispevku. Stvarni, konkretni pomen, ki ga ima prislov zunaj (npr. Zunaj je prijetno toplo; Stvari se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj in tožba za kaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kot ste opazili, smo v prejšnjem prispevku prešli k obravnavi ožje jezikovne tematike, povezane s slovenskim knjižnim jezikom v pravni rabi. Gradivo, ki je temelj za moja razmišljanja, so že objavljene številke Pravne prakse, v katerih avtorji pravni strokovnjaki objavljajo svoje razčlembe in ugotov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Slovenščina v pravni praksi (39.del): Stavčni prilastki in ki - kateri

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000*Prosil ga je za cigareto, katere mu ni hotel dati; Takrat je isti možakar, kateri se je pred tem prerival, stopil k oknu ...; Po določbi 5. člena Odredbe o zahtevah, katerim morajo ustrezati gradbeni proizvodi, si mora vsak uvoznik, preden ...; Raztrgal je listek, katerega je pisal, nato pa napisal...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Raba treba in potrebno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V sodbah in drugih pravnih (in seveda tudi nepravnih) besedilih pogosto naletimo na napačno rabo pridevnika potrebno, namesto katerega bi moral biti uporabljen naklonski izraz treba. Tako npr. beremo: Poleg navedenega je s tem v zvezi po mnenju sodišča potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bil tož...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in večbesedni vezniki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000a) Kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative, so njegovi avtorji postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema. b) Avtorji so postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema, kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative. Skrajšan in prirejen zgled iz ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in kot

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno nagajiv kot ali je tudi veznik kot. Kadar stoji med členi v stavku, vejice pred njim ne pišemo. Če pa uvaja odvisni stavek, torej če vezniku kot sledi osebna glagolska oblika, stoji pred njim desnosmerna vejica. Njegovo rabo lahko razdelimo v pet skupin: a) kot med stavčnimi členi Pri tov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Internet in podatkovne baze

Aleš Zaletel, 21.12.2000

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Aleš Zaletel, Pravna praksa, 36-37/2000V svetu se soočamo z izredno hitro rastjo znanja, svetovno znanje se namreč podvaja v pet do osmih letih. S prihodom novih tehnologij, novih procesov in teorij je vedno težje slediti svetovnim tokovom, ker so količine podatkov pa posameznika preprosto neobvladljive. V preteklosti je veljalo, za koli...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

EURO IUS-INFO 2001

Anton Tomažič, 21.12.2000

Elektronsko trgovanje in poslovanje

Anton Tomažič, Pravna praksa, 36-37/2000Pravni in poslovni informacijski sistem IUS-INFO bo na začetku novega tisočletja dobil tudi svojo novo pojavno obliko: EURO IUS-INFO Legal Information System. Številnim slovenskim uporabnikom se bo IUS-INFO že v prvih mesecih naslednjega leta prikazal v novi grafični podobi in sicer kot PRAVNI PO...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica - v zakonski določbi

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Bralec E. Š. je pred počitnicami zastavil zanimivo vprašanje, ki se nanaša na rabo vejic v Zakonu o spremembah in dopolnitvah o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ... (Uradni list, 8. 5. 1998, str. 2494). Ker tematika sodi v naše kotičkarsko razpravljanje, mi bralec gotovo ne bo z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Stavčni in polstavčni prilastki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Uvedeno didaktično razlikovanje med levo- in desnosmerno vejico je odlično pomagalo pri samostalniških besedah, ki jim sledi stavčni ali polstavčni prilastek. Pri stavčnih prilastkih radi pozabljamo na levosmerno vejico, pri polstavčnih pa kar na obe. * Stavčni prilastek a) Splošno načelo, ki do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in "nagajivčki": veznik ali

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Ostanimo v teh poletnih mesecih še pri vejici, in sicer tako, kot smo začeli, paberkujoče, nesistematično, glede na besedila, objavljena v Pravni praksi. Ob vezniku in sem pogosto opazila omahovanje še pri veznikih ali in kot. Oba sodita med "nagajive" veznike, ker pred njima vejico pišemo in ne piš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pravne klinike v državah nekdanje Jugoslavije

Špela Mežnar, 21.12.2000

Višje in visoko šolstvo

Špela Mežnar, Pravna praksa, 36-37/2000Nevladni organizaciji COLPI (The Constitutional and Legislative Policy Institute) iz Budimpešte ter PILI (The Public Interest Law Initiative in Transitional Societies) z univerze Columbia iz New Yorka sta med 16. in 19. novembrom 2000 v Makedoniji organizirali seminar o pravnem izobraževanju v ok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vsebina "Pravna praksa" 036/2000

Avtor ni naveden, 21.12.2000

Ostalo

, Pravna praksa, 36-37/2000dr. Dragan Petrovec Med Scilo in Karibdo Aleksij Mužina Pasti zakona o javnih naročilih (ZJN-1) Sebastjan Kerčmar Prodaja nepremičnin posamično, po skupinah ali delih mag. Saša Prelič Omejevanje glasovalne pravice v d.o.o.
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Sociološki klub (SOK)

Gregor Rožman, 21.12.2000

Ostalo

Gregor Rožman, Pravna praksa, 36-37/2000Na Pravni fakulteti v Ljubljani bo tudi letošnje študijsko leto (tretje po vrsti) na svoj način poizkušala zaznamovati debatno - raziskovalna skupina z imenom Sociološki klub (SOK). Trenutni člani Sociološkega kluba smo, pod mentorstvom asistenta Andraža Terška s Katedre za teorijo in sociologijo pr...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Varstvo pravic: "Otroci o tem nikoli ne lažejo."

Igor Fabjančič, 21.12.2000

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

Igor Fabjančič, Pravna praksa, 36-37/2000V medijih večkrat naletimo na trditve, da otroci nikoli ne lažejo o spolnih zlorabah in nikoli ne pripovedujejo spolno obarvanih zgodbic brez podlage v resničnih doživetjih. Kdor nekritično verjame tovrstnim trditvam, lahko meni, da je vsak najmanjši sum že dokaz za obstoj resničnega dejanja spolne ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Svet Evrope: Priporočilo št. R (98)(*1) Sveta Evrope o družinski mediaciji(*1)

mag. Suzana Kraljić, 21.12.2000

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

mag. Suzana Kraljić, Pravna praksa, 36-37/2000Priporočilo št. R (98)(*1) Sveta Evrope o družinski mediaciji1 Mediacija (posredovanje) je alternativna metoda reševanja sporov, ki se uporablja na različnih pravnih področjih (družinsko pravo, kazensko pravo, pravo varstva okolja, gospodarsko pravo). Medtem ko se po svetu že dalj časa uporablja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Z novo tožbo nad pravnomočno sodbo

Marta Jelačin, 21.12.2000

Obligacije, Civilni sodni postopki

Marta Jelačin, Pravna praksa, 36-37/2000O neki sodni farsi ali varstvu človekovih pravic v praksi Goljufivost in prevare, ki me bolijo in ki so mi nemalokrat povzročile neprespane noči ter mi dajale občutek, kot da se je ves svet zarotil proti pravu, ne bom komentirala, saj je že dr. France Prešeren o Slovencih vse povedal. Ne morem pa...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Prešeren (Pavlihov) jubilej

Jaka Repanšek, 21.12.2000

Zavarovalništvo

Jaka Repanšek, Pravna praksa, 36-37/2000Nadavno smo bili priča prešernemu dogodku za slovensko zavarovalništvo, ki ga je v Kopru organiziralo Društvo za pomorsko pravo Slovenije. Prof. dr. Marko Pavliha je predstavil novo knjigo - učbenik "Zavarovalno pravo" (GV-Založba, 2000, 371 strani), ki jo je izdal skoraj sočasno z učbenikom "Prevoz...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Ustava: družbena pogodba ali administrativni akt

Matija Longar, 21.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Matija Longar, Pravna praksa, 36-37/2000Akademsko društvo Pravnik 22. februarja 2000 je skupina študentov Pravne fakultete v Ljubljani na podlagi Izjave o nameri po povezovanju pravnikov in študentov prava, ki je bila podpisana 23. decembra 1999, ustanovila Akademsko društvo Pravnik (ADP). ADP je pravni naslednik Akademskega društva...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Stvarnopravni zakonik in varstvo potrošnikov

Irena Vovk, 21.12.2000

Lastnina in druge stvarne pravice, Trgovina

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2000Pravniško društvo Ljubljana Pravniško društvo Ljubljana je novembrsko srečanje, na katerem je dr. Miha Juhart pred številnimi poslušalci predstavil izhodišča za pripravo stvarnopravnega zakonika, izkoristilo tudi za ogled nove stavbe Pravne fakultete pri Zmajskem mostu v Ljubljani. Dr. Miha Ju...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pravo za prevajalce

Anton Omerza, 21.12.2000

Kultura in umetnost

Anton Omerza, Pravna praksa, 36-37/2000Leta 1999 je izšel Slovenski pravni leksikon z nemškimi in italijanskimi ustreznicami, ki so ga pripravili dr. Pavel Apovnik, dr. Karlo Primožič in dr. Aleksander Feri. Marsikdo ga ima in ga uporablja, le redki pa se vprašate, kako to, da se je ta knjiga porodila, pripravila in založila prav v pr...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi 2000 December

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF G HIJ K L M NO P QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov