O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Izvršilni postopek: Prodaja nepremičnin posamično, po skupinah ali delih

Sebastjan Kerčmar, 21.12.2000

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 36-37/2000Izvršbo na nepremičnine je bilo za časa veljavnosti zakona o izvršilnem postopku(*1) šteti za dokaj zapleteno; predvsem je od vložitve predloga pa do trenutka, ko je bil upnik (če sploh) poplačan, preteklo kar nekaj časa. Če vzamemo, da se je dolžnik pritožil zoper vsak sklep sodišča, ob upoštevanju...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: trpnik (pasiv)

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Razčlenjevalci sodnih odločb so veliko pozornosti posvečali tudi rabi trpnika. Večino izmed njih je motila, saj naj bi nasprotovala "duhu slovenščine", ta "duh" pa je poosebljen v t. i. "ljudskem jeziku". Kaj je "ljudski jezik", kritiki ne povedo, vendar glede na tradicijo tega nenatančnega poime...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: krajšave

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V besedilih se prav pri krajšavah dobro vidi tvorčeva pisna kultiviranost, ali kot piše prof. Korošec (O krajšavah, 1993): "/N/eupoštevanje pravil za rabo krajšav se v besedilu kaže podobno kot madeži na kravati k nedeljski obleki." Iz zahteve, da mora biti sodba razumljiva naslovniku laiku, izhaja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: arhaizmi, nenavadnosti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Preden sem se lotila razčlembe sodnih odločb, sem seveda prebrala strokovno literaturo, v kateri so najrazličnejši avtorji resno ali bolj površno razmišljali o pravnem jeziku. Vsem so skupne tri ugotovitve, za katere sem menila, da jih v sodobnih sodnih odločbah, napisanih leta 1999, ne bo mogoče na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: kratice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pomudimo se še malo pri kraticah. Njihov nastanek je povezan s pisno gospodarnostjo, tj. zmanjšati količino znakov v besedilu tako, da posamezne besede določene besedne zveze okrajšamo na eno črko (besedotvorni postopek krnitev), nato pa jih strnemo (sklapljanje) v kratico. Na primer Zakon o obligac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: knjižno - neknjižno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji številki smo razpravljali o neknjižnih izrazih v sodnih odločbah in navedli prvo možnost reševanja tovrstnih zagat, tj. spreminjanje neknjižnih prvin v knjižne. To je gotovo težja in zahtevnejša rešitev za tvorca sodnih odločb, vendar pa ne nemogoča, saj kot poklicni uporabnik knjižnega j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Po pregledu lanske prve številke Pravosodnega biltena mi je radovednost vzbudilo pisanje prof. dr. Marijana Pavčnika in vrhovne sodnice Alenke Jelenc-Puklavec. V svojih razpravah o sodnih odločbah sta namreč med drugim poudarila tudi potrebo po njihovi "jezikovni kakovosti". Preglejmo torej nekaj la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Nekaj naslednjih prispevkov bomo posvetili pravopisnemu poglavju, ki nosi enak naslov kot naša današnja rubrika. Tematiko in zglede bomo kot vedno prilagodili pravnim besedilom, saj sem na napake naletela tako pri pregledovanju sodb kot tudi pri prebiranju Pravne prakse. Najprej k prvi enoti - PI...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: narazen

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Govorili smo (glej PP, št. 13/2000) o pridevnikih, zloženkah iz podrednih podstav, in ugotovili, da jih pišemo skupaj (cestnoprometni, državnozborski, zunanjepolitični), da je medpona -o- ali -e- (za glasovi c, j, č, ž, š, dž) in da se je treba, kadar omahujemo med pisavo skupaj, narazen ali z vezaj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o vezaju

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V zvezi z vezajem je dobro omeniti, kdaj ga ne pišemo. Razloga za to sta dva: Slovenci radi pozabimo na slovenščino, tako da nas tujejezična predloga zavede tudi pravopisno, in drugič, ko imamo opravka s tujim v slovenskem besedilu, ne vemo, kako ravnati s tistimi besedami, v našem primeru osebnimi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: vezaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pri pisavi z vezajem imamo več skupin besed, pomudimo se najprej pri že omenjenih zloženkah iz PRIREDNIH podstav. Napisali smo, da lahko vezaj stoji med priredno zvezo dveh skladenjsko enakovrednih besed in da v takih zvezah vezaj nadomešča veznik in, redkeje tudi ali. Najbolj pogosto navajani zgled...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Kako pa kaj vejice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jezikovni kotičkarji, pisci jezikovnih kotičkov, se skorajda ne ukvarjajo z ločilom, ki Slovencem rado povzroča preglavice, ko se lotijo pisanja kakega uradnega ali javnosti namenjenega besedila. Pri udeležencih jezikovnokulturnih delavnic pogosto slišim, da se vejice kratkomalo ne da naučiti, da im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Slovenščina v pravni praksi (39.del): Stavčni prilastki in ki - kateri

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000*Prosil ga je za cigareto, katere mu ni hotel dati; Takrat je isti možakar, kateri se je pred tem prerival, stopil k oknu ...; Po določbi 5. člena Odredbe o zahtevah, katerim morajo ustrezati gradbeni proizvodi, si mora vsak uvoznik, preden ...; Raztrgal je listek, katerega je pisal, nato pa napisal...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Avstrijska zvezna ustava - v slovenščini

dr. Ivan Kristan, 21.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 36-37/2000V knjižni zbirki Evropske primerjalne študije, ki jo izdaja Visokošolsko središče v Kopru, je izšel slovenski prevod publikacije Klecatski-Morscher "Die Österreichische Bundesverfassung" (Manz Verlag, Wien, 9. Auflage, 1999). V publikaciji, ki ima v prevodu naslov "Ustavni sistem Avstrije", so ob...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o predložnih zvezah v pravnem jeziku

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno okorna kot v izogib posledicam - obravnavali smo jo v prejšnjem kotičku - je tudi predložna zveza v posledici česar. V sodbah pogosto beremo: Glede na ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi citiranih zakonskih določil je tako tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, posledici česar je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost drugič - napačna izbira

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo razmišljali o hiperkorektnosti pri Slovencih, ki se znajdejo v javnem sporočanjskem položaju in morajo zato govoriti oz, pisati v knjižnem jeziku, pa tega ne znajo prav dobro oz. imajo o njegovi normi neprave predstave. Rekli smo, da običajno izbirajo med dvema a1i več možnos...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Prvi odzivi: "v izogib posledicam" in "vsled tega"

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Vesela sem, da so kotički v Pravni praksi vzbudili radovednost in prve odzive. Zato današnji kotiček namenjam bralki pravnici, ki sprašuje, kaj je narobe z zvezama "v izogib posledicam" in "vsled tega", ki sem ju v prvem kotičku označila za neustrezni s stališča slovenskega knjižnega jezika in do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost - neustrezna pretirana pravilnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jožeta Toporišiča Enciklopedija slovenskega jezika pri iztočnici hiperkorektnost navaja dva pomena. Prvi se nanaša na "logično, ne pa jezikovno utemeljeno natančnost, npr. raba dvojine nam. množine pri parnem (npr. dajati z odprtima rokama, ženska z lepima nogama ...)". Čeprav imamo dve roki in b...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - enoumnost, sistemskost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kadar jezikoslovci sodelujemo pri tvorbi strokovnega izrazja katere izmed slovenskih strok, je najtežja naloga prepričati strokovnjake, da morajo za en pojem, ki ga potrebujejo za strokovno ubesedovanje sveta stroke, imeti le en strokovni izraz. Zaplete se že pri rabi zveze strokovni izraz. Števi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - še enkrat o žargonizmih

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Sodniki se v obrazložitvi odločb pogosto sklicujejo na opis dejanja, kot ga navajajo policisti v predlogu sodniku za prekrške. Tako pridejo v besedilo izrazi, ki niso knjižni, ampak so skupni ljudem določene interesne skupine, kadar se med seboj pogovarjajo o zadevah svoje stroke. Tovrstne izraze im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o enem naklonskem izrazu oziroma o razmerju med moči in morati

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo obravnavali rabo treba - potrebno, danes pa se bomo pomudili še ob enem naklonskem izrazu, tj. glagolu moči. Glagol je nepravilni, njegova sedanjiška oblika je morem, deležnik na -I pa mogel, mogla. Izraža možnost oz. glede na slovarsko razlago sposobnost osebka, da uresniči ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - nezaželena neenotnost in neknjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Prvostopni organ ni verjel zagovoru obdolženca, da ...; Pritožba obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba organa prve stopnje; Pritožbeni senat pa še pripominja, da lahko organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji ...; Ob upoštevanju te okoliščine je po mnenju prvostopn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - knjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zahteva po knjižnosti strokovnega izrazja pomeni podrejanje pravilom knjižnega jezika. Na eni strani to izključuje rabo neknjižnega besedja, na drugi neknjižnih oblik s katerekoli druge ravnine jezikovne zgradbe. Glede neknjižnega besedja je dobro omeniti žargonizme, tj. neknjižne besede, ki jih v p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Urejanje pojmovnega sveta stroke s tvorbo ustreznih strokovnih izrazov je v teoriji knjižnega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprte nege knjižnega jezika. Medtem ko se splošno besedišče vsakega jezika razvija zaradi splošnih razvojnih, družbenih ali estetskih razlogov in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2000(38)
> December(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov