O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Svet Evrope: Priporočilo št. R (98)(*1) Sveta Evrope o družinski mediaciji(*1)

mag. Suzana Kraljić, 21.12.2000

Zakonska zveza in družinska razmerja, Civilni sodni postopki

mag. Suzana Kraljić, Pravna praksa, 36-37/2000Priporočilo št. R (98)(*1) Sveta Evrope o družinski mediaciji1 Mediacija (posredovanje) je alternativna metoda reševanja sporov, ki se uporablja na različnih pravnih področjih (družinsko pravo, kazensko pravo, pravo varstva okolja, gospodarsko pravo). Medtem ko se po svetu že dalj časa uporablja ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Avstrijska zvezna ustava - v slovenščini

dr. Ivan Kristan, 21.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 36-37/2000V knjižni zbirki Evropske primerjalne študije, ki jo izdaja Visokošolsko središče v Kopru, je izšel slovenski prevod publikacije Klecatski-Morscher "Die Österreichische Bundesverfassung" (Manz Verlag, Wien, 9. Auflage, 1999). V publikaciji, ki ima v prevodu naslov "Ustavni sistem Avstrije", so ob...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Izven- ali zunajzakonski

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pravniki, sodniki in drugi pisci strokovnih besedil se pogosto hudujejo, ker jim lektorji predpono izven- avtomatično popravljajo v zunaj-. Težava sodi v tematiko, ki je bila omenjena v prejšnjem prispevku. Stvarni, konkretni pomen, ki ga ima prislov zunaj (npr. Zunaj je prijetno toplo; Stvari se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj; tožba zoper/proti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji jezikovni rubriki smo ugotovili, da kadar želimo razložiti namen posamezne tožbe, tj. namen pravnega spora, kaj želimo z njim doseči, to storimo s predlogom za: tožba za izbris neveljavne vknjižbe (izbrisna tožba); tožba za ugotovitev pravnega razmerja med starši in otroki (statusna tožba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj in tožba za kaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kot ste opazili, smo v prejšnjem prispevku prešli k obravnavi ožje jezikovne tematike, povezane s slovenskim knjižnim jezikom v pravni rabi. Gradivo, ki je temelj za moja razmišljanja, so že objavljene številke Pravne prakse, v katerih avtorji pravni strokovnjaki objavljajo svoje razčlembe in ugotov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Izvršilni postopek: Prodaja nepremičnin posamično, po skupinah ali delih

Sebastjan Kerčmar, 21.12.2000

Lastnina in druge stvarne pravice, Civilni sodni postopki

Sebastjan Kerčmar, Pravna praksa, 36-37/2000Izvršbo na nepremičnine je bilo za časa veljavnosti zakona o izvršilnem postopku(*1) šteti za dokaj zapleteno; predvsem je od vložitve predloga pa do trenutka, ko je bil upnik (če sploh) poplačan, preteklo kar nekaj časa. Če vzamemo, da se je dolžnik pritožil zoper vsak sklep sodišča, ob upoštevanju...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Stavčni in polstavčni prilastki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Uvedeno didaktično razlikovanje med levo- in desnosmerno vejico je odlično pomagalo pri samostalniških besedah, ki jim sledi stavčni ali polstavčni prilastek. Pri stavčnih prilastkih radi pozabljamo na levosmerno vejico, pri polstavčnih pa kar na obe. * Stavčni prilastek a) Splošno načelo, ki do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Po pregledu lanske prve številke Pravosodnega biltena mi je radovednost vzbudilo pisanje prof. dr. Marijana Pavčnika in vrhovne sodnice Alenke Jelenc-Puklavec. V svojih razpravah o sodnih odločbah sta namreč med drugim poudarila tudi potrebo po njihovi "jezikovni kakovosti". Preglejmo torej nekaj la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - knjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zahteva po knjižnosti strokovnega izrazja pomeni podrejanje pravilom knjižnega jezika. Na eni strani to izključuje rabo neknjižnega besedja, na drugi neknjižnih oblik s katerekoli druge ravnine jezikovne zgradbe. Glede neknjižnega besedja je dobro omeniti žargonizme, tj. neknjižne besede, ki jih v p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Urejanje pojmovnega sveta stroke s tvorbo ustreznih strokovnih izrazov je v teoriji knjižnega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprte nege knjižnega jezika. Medtem ko se splošno besedišče vsakega jezika razvija zaradi splošnih razvojnih, družbenih ali estetskih razlogov in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: knjižno - neknjižno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji številki smo razpravljali o neknjižnih izrazih v sodnih odločbah in navedli prvo možnost reševanja tovrstnih zagat, tj. spreminjanje neknjižnih prvin v knjižne. To je gotovo težja in zahtevnejša rešitev za tvorca sodnih odločb, vendar pa ne nemogoča, saj kot poklicni uporabnik knjižnega j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - enoumnost, sistemskost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kadar jezikoslovci sodelujemo pri tvorbi strokovnega izrazja katere izmed slovenskih strok, je najtežja naloga prepričati strokovnjake, da morajo za en pojem, ki ga potrebujejo za strokovno ubesedovanje sveta stroke, imeti le en strokovni izraz. Zaplete se že pri rabi zveze strokovni izraz. Števi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - še enkrat o žargonizmih

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Sodniki se v obrazložitvi odločb pogosto sklicujejo na opis dejanja, kot ga navajajo policisti v predlogu sodniku za prekrške. Tako pridejo v besedilo izrazi, ki niso knjižni, ampak so skupni ljudem določene interesne skupine, kadar se med seboj pogovarjajo o zadevah svoje stroke. Tovrstne izraze im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - nezaželena neenotnost in neknjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Prvostopni organ ni verjel zagovoru obdolženca, da ...; Pritožba obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba organa prve stopnje; Pritožbeni senat pa še pripominja, da lahko organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji ...; Ob upoštevanju te okoliščine je po mnenju prvostopn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o predložnih zvezah v pravnem jeziku

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno okorna kot v izogib posledicam - obravnavali smo jo v prejšnjem kotičku - je tudi predložna zveza v posledici česar. V sodbah pogosto beremo: Glede na ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi citiranih zakonskih določil je tako tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, posledici česar je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost drugič - napačna izbira

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo razmišljali o hiperkorektnosti pri Slovencih, ki se znajdejo v javnem sporočanjskem položaju in morajo zato govoriti oz, pisati v knjižnem jeziku, pa tega ne znajo prav dobro oz. imajo o njegovi normi neprave predstave. Rekli smo, da običajno izbirajo med dvema a1i več možnos...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Prvi odzivi: "v izogib posledicam" in "vsled tega"

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Vesela sem, da so kotički v Pravni praksi vzbudili radovednost in prve odzive. Zato današnji kotiček namenjam bralki pravnici, ki sprašuje, kaj je narobe z zvezama "v izogib posledicam" in "vsled tega", ki sem ju v prvem kotičku označila za neustrezni s stališča slovenskega knjižnega jezika in do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in "nagajivčki": veznik ali

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Ostanimo v teh poletnih mesecih še pri vejici, in sicer tako, kot smo začeli, paberkujoče, nesistematično, glede na besedila, objavljena v Pravni praksi. Ob vezniku in sem pogosto opazila omahovanje še pri veznikih ali in kot. Oba sodita med "nagajive" veznike, ker pred njima vejico pišemo in ne piš...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica - v zakonski določbi

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Bralec E. Š. je pred počitnicami zastavil zanimivo vprašanje, ki se nanaša na rabo vejic v Zakonu o spremembah in dopolnitvah o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ... (Uradni list, 8. 5. 1998, str. 2494). Ker tematika sodi v naše kotičkarsko razpravljanje, mi bralec gotovo ne bo z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in kot

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno nagajiv kot ali je tudi veznik kot. Kadar stoji med členi v stavku, vejice pred njim ne pišemo. Če pa uvaja odvisni stavek, torej če vezniku kot sledi osebna glagolska oblika, stoji pred njim desnosmerna vejica. Njegovo rabo lahko razdelimo v pet skupin: a) kot med stavčnimi členi Pri tov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in večbesedni vezniki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000a) Kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative, so njegovi avtorji postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema. b) Avtorji so postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema, kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative. Skrajšan in prirejen zgled iz ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O intelektualizaciji

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pojem intelektualizacija v teoriji knjižnega jezika, katere del je jezikovna kultura, tj. teoretična nega knjižnega jezika, označuje prilagajanje jezika temu, da so njegova jezikovna sredstva določna, natančna, po potrebi abstraktna, sposobna izražati povezanost in zapletenost mišljenja. Intelektual...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Uvod v prilogo "Jezikovne reže": Po dobrem letu - izbrani kotički za pokušino

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zgodovina slovenskega knjižnega jezika postavlja zametke pravnih besedil že v leto 1582 (Gorske bukve), začetki načrtnega študija in bogatenja slovenskega pravnega jezika pa segajo v leto 1848, ko se je s prodiranjem slovenščine v javno upravo pokazala potreba po ustreznih slovenskih izraznih sredst...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica ter in

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Z ločevanjem med desno- in levosmerno vejico smo ugotovili, da pravzaprav osnovnošolsko pravilo "vejice pred vezalnima in/ter ni" še vedno velja, saj obravnavana levosmerna vejica stoji na koncu skladenjske enote, jo zaključuje, tako da vejica stoji za njenim koncem. Dejstvo, da je za to enoto vezni...
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2000(38)
> December(38)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJK LMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov