O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 3
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 75)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - knjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zahteva po knjižnosti strokovnega izrazja pomeni podrejanje pravilom knjižnega jezika. Na eni strani to izključuje rabo neknjižnega besedja, na drugi neknjižnih oblik s katerekoli druge ravnine jezikovne zgradbe. Glede neknjižnega besedja je dobro omeniti žargonizme, tj. neknjižne besede, ki jih v p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vacatio legis je mimo:

Avtor ni naveden, 21.12.2000

Ostalo

, Pravna praksa, 36-37/20001. Odredba o valorizaciji zneskov za odmero davkov po zakonu o davkih občanov za leto 2001 (Ur. l. RS, št. 116/00) - valorizirajo se zneski za odmero davka na dediščine in darila ter zneski za odmero davka od premoženja; - vrednost dobitka, do katerega se davek od iger na srečo ne plačuje, se v...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Prepisano, ker ni preslišano...: od 12. do 19. decembra

Irena Vovk, 21.12.2000

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2000Torek, 12. 12. INDO 2000 - prehod v informacijsko družbo. V Portorožu je potekalo že sedmo strokovno posvetovanje, ki ga je organiziral Center vlade RS za informatiko. Tema letošnjega posvetovanja je bila elektronsko poslovanje v vseh vejah oblasti na državni in lokalni ravni. Na posvetovanju ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Uredništvu PP

Stanislav Mauri, 21.12.2000

Odvetništvo in notariat

Stanislav Mauri, Pravna praksa, 36-37/2000Spoštujem sicer Vašo odločitev o končanju polemike "Milionotar", vljudno pa Vas naprošam še za nekaj vrstic v pojasnilo k prispevku notarja Dernovška v PP, št. 35, že zaradi strokovne javnosti, če že ne zaradi moje integritete, ki je drugotnega pomena. G. notar Jože Dernovšek, nisem želel, ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Med Scilo in Karibdo

dr. Dragan Petrovec, 21.12.2000

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Pravoznanstvo

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 36-37/2000Pred časom so me vprašali, kakšna naj bi bila kazen, ki bi jo jaz štel za pravično. Ker je pretežni del mojega dela posvečen kaznovanju, bodisi v praksi ali pa na teoretski ravni, sem razmeroma hitro odgovoril. Kazen bi morala biti taka, da bi jo sodniki izrekli v dopustnih in za sodno prakso spreje...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Statistika: Okrožno sodišče v Ljubljani - Pripad zadev se je ustalil

Irena Vovk, 21.12.2000

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 36-37/2000Po podatkih, zbranih za enajst mesecev odhajajočega leta 2000 je Okrožno sodišče v Ljubljani v delo prejelo 32.198 zadev, rešilo pa jih je 37.408. Tako je bilo na zadnji dan novembra nerešenih še 23.564 zadev. Če statistične podatke primerjamo z letom poprej ugotovimo, da je sodišču uspelo zmanjšati...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Po pregledu lanske prve številke Pravosodnega biltena mi je radovednost vzbudilo pisanje prof. dr. Marijana Pavčnika in vrhovne sodnice Alenke Jelenc-Puklavec. V svojih razpravah o sodnih odločbah sta namreč med drugim poudarila tudi potrebo po njihovi "jezikovni kakovosti". Preglejmo torej nekaj la...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pasti zakona o javnih naročilih (ZJN-1)

Aleksij Mužina, 21.12.2000

Proračun

Aleksij Mužina, Pravna praksa, 36-37/2000Prišel je čas uveljavitve novega Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 39/00, v nadaljevanju: ZJN-1). Vendar smo bralci komentarjev snovalcev zakona v zvezi s tem lahko pomirjeni, saj nas ti seznanjajo: - da glavne novosti zakona pravzaprav to sploh niso,(*1) ter - da gre razvoj naroča...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Prvi odzivi: "v izogib posledicam" in "vsled tega"

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Vesela sem, da so kotički v Pravni praksi vzbudili radovednost in prve odzive. Zato današnji kotiček namenjam bralki pravnici, ki sprašuje, kaj je narobe z zvezama "v izogib posledicam" in "vsled tega", ki sem ju v prvem kotičku označila za neustrezni s stališča slovenskega knjižnega jezika in do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o predložnih zvezah v pravnem jeziku

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno okorna kot v izogib posledicam - obravnavali smo jo v prejšnjem kotičku - je tudi predložna zveza v posledici česar. V sodbah pogosto beremo: Glede na ugotovljeno dejansko stanje in na podlagi citiranih zakonskih določil je tako tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen, posledici česar je ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost drugič - napačna izbira

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo razmišljali o hiperkorektnosti pri Slovencih, ki se znajdejo v javnem sporočanjskem položaju in morajo zato govoriti oz, pisati v knjižnem jeziku, pa tega ne znajo prav dobro oz. imajo o njegovi normi neprave predstave. Rekli smo, da običajno izbirajo med dvema a1i več možnos...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Slovenščina v pravni praksi (39.del): Stavčni prilastki in ki - kateri

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Splošni državni akti, simboli in prazniki

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000*Prosil ga je za cigareto, katere mu ni hotel dati; Takrat je isti možakar, kateri se je pred tem prerival, stopil k oknu ...; Po določbi 5. člena Odredbe o zahtevah, katerim morajo ustrezati gradbeni proizvodi, si mora vsak uvoznik, preden ...; Raztrgal je listek, katerega je pisal, nato pa napisal...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O intelektualizaciji

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pojem intelektualizacija v teoriji knjižnega jezika, katere del je jezikovna kultura, tj. teoretična nega knjižnega jezika, označuje prilagajanje jezika temu, da so njegova jezikovna sredstva določna, natančna, po potrebi abstraktna, sposobna izražati povezanost in zapletenost mišljenja. Intelektual...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in večbesedni vezniki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000a) Kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative, so njegovi avtorji postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema. b) Avtorji so postavili trdne temelje stvarnopravnega sistema, kljub temu ? da je zakon nastajal v času samoupravne regulative. Skrajšan in prirejen zgled iz ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Raba treba in potrebno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V sodbah in drugih pravnih (in seveda tudi nepravnih) besedilih pogosto naletimo na napačno rabo pridevnika potrebno, namesto katerega bi moral biti uporabljen naklonski izraz treba. Tako npr. beremo: Poleg navedenega je s tem v zvezi po mnenju sodišča potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bil tož...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Stavčni in polstavčni prilastki

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Uvedeno didaktično razlikovanje med levo- in desnosmerno vejico je odlično pomagalo pri samostalniških besedah, ki jim sledi stavčni ali polstavčni prilastek. Pri stavčnih prilastkih radi pozabljamo na levosmerno vejico, pri polstavčnih pa kar na obe. * Stavčni prilastek a) Splošno načelo, ki do...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica - v zakonski določbi

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Bralec E. Š. je pred počitnicami zastavil zanimivo vprašanje, ki se nanaša na rabo vejic v Zakonu o spremembah in dopolnitvah o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ... (Uradni list, 8. 5. 1998, str. 2494). Ker tematika sodi v naše kotičkarsko razpravljanje, mi bralec gotovo ne bo z...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica in kot

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Podobno nagajiv kot ali je tudi veznik kot. Kadar stoji med členi v stavku, vejice pred njim ne pišemo. Če pa uvaja odvisni stavek, torej če vezniku kot sledi osebna glagolska oblika, stoji pred njim desnosmerna vejica. Njegovo rabo lahko razdelimo v pet skupin: a) kot med stavčnimi členi Pri tov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Izven- ali zunajzakonski

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pravniki, sodniki in drugi pisci strokovnih besedil se pogosto hudujejo, ker jim lektorji predpono izven- avtomatično popravljajo v zunaj-. Težava sodi v tematiko, ki je bila omenjena v prejšnjem prispevku. Stvarni, konkretni pomen, ki ga ima prislov zunaj (npr. Zunaj je prijetno toplo; Stvari se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj; tožba zoper/proti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji jezikovni rubriki smo ugotovili, da kadar želimo razložiti namen posamezne tožbe, tj. namen pravnega spora, kaj želimo z njim doseči, to storimo s predlogom za: tožba za izbris neveljavne vknjižbe (izbrisna tožba); tožba za ugotovitev pravnega razmerja med starši in otroki (statusna tožba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj in tožba za kaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kot ste opazili, smo v prejšnjem prispevku prešli k obravnavi ožje jezikovne tematike, povezane s slovenskim knjižnim jezikom v pravni rabi. Gradivo, ki je temelj za moja razmišljanja, so že objavljene številke Pravne prakse, v katerih avtorji pravni strokovnjaki objavljajo svoje razčlembe in ugotov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - enoumnost, sistemskost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kadar jezikoslovci sodelujemo pri tvorbi strokovnega izrazja katere izmed slovenskih strok, je najtežja naloga prepričati strokovnjake, da morajo za en pojem, ki ga potrebujejo za strokovno ubesedovanje sveta stroke, imeti le en strokovni izraz. Zaplete se že pri rabi zveze strokovni izraz. Števi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Vejica ter in

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Z ločevanjem med desno- in levosmerno vejico smo ugotovili, da pravzaprav osnovnošolsko pravilo "vejice pred vezalnima in/ter ni" še vedno velja, saj obravnavana levosmerna vejica stoji na koncu skladenjske enote, jo zaključuje, tako da vejica stoji za njenim koncem. Dejstvo, da je za to enoto vezni...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o vezaju

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V zvezi z vezajem je dobro omeniti, kdaj ga ne pišemo. Razloga za to sta dva: Slovenci radi pozabimo na slovenščino, tako da nas tujejezična predloga zavede tudi pravopisno, in drugič, ko imamo opravka s tujim v slovenskem besedilu, ne vemo, kako ravnati s tistimi besedami, v našem primeru osebnimi ...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2000(75)
> December(75)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF G HIJ K L M NO P QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov