O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 3 / 3
Dokumenti od 51 do 75 (od skupaj 75)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Varstvo in zaščita avtorskih pravic v digitalnem okolju

mag. Zoran Perše, 21.12.2000

Intelektualna lastnina, Civilni sodni postopki

mag. Zoran Perše, Pravna praksa, 36-37/2000V prispevku se ukvarjamo z vprašanjem varstva in zaščite avtorskih pravic v digitalnem okolju s poudarkom na predlogih za ureditev področja varstva in zaščite avtorskih del v Republiki Sloveniji in smernicah za nadaljnji razvoj. Digitalno okolje in globalizacija pospešujeta pretok avtorskih del p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O pisavi iz latinščine prevzetih besed

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Latinizme štejemo k evropskim kulturnim besedam, imajo jih vsi evropski jeziki. V slovenščino so prihajali od prvih stikov s krščanstvom, nato pa iz znanstvenih potreb, veliko tovrstnih je prišlo v slovenščino v drugi polovici 19. stoletja, ko so nastajali terminološki slovarji in učbeniki. Strok...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - knjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Zahteva po knjižnosti strokovnega izrazja pomeni podrejanje pravilom knjižnega jezika. Na eni strani to izključuje rabo neknjižnega besedja, na drugi neknjižnih oblik s katerekoli druge ravnine jezikovne zgradbe. Glede neknjižnega besedja je dobro omeniti žargonizme, tj. neknjižne besede, ki jih v p...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Urejanje pojmovnega sveta stroke s tvorbo ustreznih strokovnih izrazov je v teoriji knjižnega jezika ena temeljnih nalog jezikovne kulture kot teoretsko podprte nege knjižnega jezika. Medtem ko se splošno besedišče vsakega jezika razvija zaradi splošnih razvojnih, družbenih ali estetskih razlogov in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - enoumnost, sistemskost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kadar jezikoslovci sodelujemo pri tvorbi strokovnega izrazja katere izmed slovenskih strok, je najtežja naloga prepričati strokovnjake, da morajo za en pojem, ki ga potrebujejo za strokovno ubesedovanje sveta stroke, imeti le en strokovni izraz. Zaplete se že pri rabi zveze strokovni izraz. Števi...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - še enkrat o žargonizmih

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Sodniki se v obrazložitvi odločb pogosto sklicujejo na opis dejanja, kot ga navajajo policisti v predlogu sodniku za prekrške. Tako pridejo v besedilo izrazi, ki niso knjižni, ampak so skupni ljudem določene interesne skupine, kadar se med seboj pogovarjajo o zadevah svoje stroke. Tovrstne izraze im...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Raba treba in potrebno

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V sodbah in drugih pravnih (in seveda tudi nepravnih) besedilih pogosto naletimo na napačno rabo pridevnika potrebno, namesto katerega bi moral biti uporabljen naklonski izraz treba. Tako npr. beremo: Poleg navedenega je s tem v zvezi po mnenju sodišča potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je bil tož...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj; tožba zoper/proti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnji jezikovni rubriki smo ugotovili, da kadar želimo razložiti namen posamezne tožbe, tj. namen pravnega spora, kaj želimo z njim doseči, to storimo s predlogom za: tožba za izbris neveljavne vknjižbe (izbrisna tožba); tožba za ugotovitev pravnega razmerja med starši in otroki (statusna tožba...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Izven- ali zunajzakonski

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pravniki, sodniki in drugi pisci strokovnih besedil se pogosto hudujejo, ker jim lektorji predpono izven- avtomatično popravljajo v zunaj-. Težava sodi v tematiko, ki je bila omenjena v prejšnjem prispevku. Stvarni, konkretni pomen, ki ga ima prislov zunaj (npr. Zunaj je prijetno toplo; Stvari se...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

O intelektualizaciji

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pojem intelektualizacija v teoriji knjižnega jezika, katere del je jezikovna kultura, tj. teoretična nega knjižnega jezika, označuje prilagajanje jezika temu, da so njegova jezikovna sredstva določna, natančna, po potrebi abstraktna, sposobna izražati povezanost in zapletenost mišljenja. Intelektual...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Tožba na kaj in tožba za kaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Kot ste opazili, smo v prejšnjem prispevku prešli k obravnavi ožje jezikovne tematike, povezane s slovenskim knjižnim jezikom v pravni rabi. Gradivo, ki je temelj za moja razmišljanja, so že objavljene številke Pravne prakse, v katerih avtorji pravni strokovnjaki objavljajo svoje razčlembe in ugotov...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Strokovno izrazje - nezaželena neenotnost in neknjižnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Prvostopni organ ni verjel zagovoru obdolženca, da ...; Pritožba obdolženega se zavrne kot neutemeljena in se potrdi odločba organa prve stopnje; Pritožbeni senat pa še pripominja, da lahko organ, ki je izdal odločbo o prekršku na prvi stopnji ...; Ob upoštevanju te okoliščine je po mnenju prvostopn...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: trpnik (pasiv)

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Razčlenjevalci sodnih odločb so veliko pozornosti posvečali tudi rabi trpnika. Večino izmed njih je motila, saj naj bi nasprotovala "duhu slovenščine", ta "duh" pa je poosebljen v t. i. "ljudskem jeziku". Kaj je "ljudski jezik", kritiki ne povedo, vendar glede na tradicijo tega nenatančnega poime...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: narazen

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Govorili smo (glej PP, št. 13/2000) o pridevnikih, zloženkah iz podrednih podstav, in ugotovili, da jih pišemo skupaj (cestnoprometni, državnozborski, zunanjepolitični), da je medpona -o- ali -e- (za glasovi c, j, č, ž, š, dž) in da se je treba, kadar omahujemo med pisavo skupaj, narazen ali z vezaj...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Nekaj naslednjih prispevkov bomo posvetili pravopisnemu poglavju, ki nosi enak naslov kot naša današnja rubrika. Tematiko in zglede bomo kot vedno prilagodili pravnim besedilom, saj sem na napake naletela tako pri pregledovanju sodb kot tudi pri prebiranju Pravne prakse. Najprej k prvi enoti - PI...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Avtorsko pravo v dobi novih tehnologij

mag. Maja Bogataj, 21.12.2000

Intelektualna lastnina

mag. Maja Bogataj, Pravna praksa, 36-37/2000Nove tehnologije terjajo in omogočajo drugačne mehanizme za spodbujanje ustvarjalnosti Tisti, ki ste prebrali prispevek v Pamfilu, boste pomislili, da se ponavljam. V veliki meri imate prav! Naj navedem razlog. Omenjeni prispevek je bil deležen kritike, ki sem je bila vesela, ker je konstruktivne...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Pisanje skupaj, narazen, z vezajem: vezaj

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pri pisavi z vezajem imamo več skupin besed, pomudimo se najprej pri že omenjenih zloženkah iz PRIREDNIH podstav. Napisali smo, da lahko vezaj stoji med priredno zvezo dveh skladenjsko enakovrednih besed in da v takih zvezah vezaj nadomešča veznik in, redkeje tudi ali. Najbolj pogosto navajani zgled...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o vezaju

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V zvezi z vezajem je dobro omeniti, kdaj ga ne pišemo. Razloga za to sta dva: Slovenci radi pozabimo na slovenščino, tako da nas tujejezična predloga zavede tudi pravopisno, in drugič, ko imamo opravka s tujim v slovenskem besedilu, ne vemo, kako ravnati s tistimi besedami, v našem primeru osebnimi ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: arhaizmi, nenavadnosti

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Preden sem se lotila razčlembe sodnih odločb, sem seveda prebrala strokovno literaturo, v kateri so najrazličnejši avtorji resno ali bolj površno razmišljali o pravnem jeziku. Vsem so skupne tri ugotovitve, za katere sem menila, da jih v sodobnih sodnih odločbah, napisanih leta 1999, ne bo mogoče na...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Uvod v prilogo "Informatika in pravo" 2/2000

Gregor Strojin, 21.12.2000

Varstvo konkurence, cene, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Gregor Strojin, Pravna praksa, 36-37/2000Žal se informacijsko tehnologijo, računalnike in internet še vedno vse prepogosto povezuje z njima najbližjo stroko, tehnično usmerjenimi informatiki. Že pri teh trendih v zahodnem svetu kažejo na silovito pomanjkanje kadrov. Slovenija tu ni nobena izjema, saj je razmerje med povpraševanjem in...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: kratice

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Pomudimo se še malo pri kraticah. Njihov nastanek je povezan s pisno gospodarnostjo, tj. zmanjšati količino znakov v besedilu tako, da posamezne besede določene besedne zveze okrajšamo na eno črko (besedotvorni postopek krnitev), nato pa jih strnemo (sklapljanje) v kratico. Na primer Zakon o obligac...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Varstvo osebnih podatkov na internetu - cookie: piškotek ali Veliki brat

Damjan Možina, 21.12.2000

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Damjan Možina, Pravna praksa, 36-37/2000Uvod Internet je s svojo zgodbo o uspehu prav gotovo prvi simbol postindustrijske informacijske družbe. Zaradi enostavne in uporabnikom prijazne uporabe njegovih najbolj razširjenih storitev (svetovnega spleta - WWW in elektronske pošte), lahko tudi računalnika nevešči uporabniki brez težav izmen...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Še o enem naklonskem izrazu oziroma o razmerju med moči in morati

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V prejšnjem kotičku smo obravnavali rabo treba - potrebno, danes pa se bomo pomudili še ob enem naklonskem izrazu, tj. glagolu moči. Glagol je nepravilni, njegova sedanjiška oblika je morem, deležnik na -I pa mogel, mogla. Izraža možnost oz. glede na slovarsko razlago sposobnost osebka, da uresniči ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Hiperkorektnost - neustrezna pretirana pravilnost

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000Jožeta Toporišiča Enciklopedija slovenskega jezika pri iztočnici hiperkorektnost navaja dva pomena. Prvi se nanaša na "logično, ne pa jezikovno utemeljeno natančnost, npr. raba dvojine nam. množine pri parnem (npr. dajati z odprtima rokama, ženska z lepima nogama ...)". Čeprav imamo dve roki in b...
Naslovnica
Pravna praksa, 2000⁄36-37

Jezikovna kakovost sodnih odločb: krajšave

dr. Monika Kalin-Golob, 21.12.2000

Kultura in umetnost

dr. Monika Kalin-Golob, Pravna praksa, 36-37/2000V besedilih se prav pri krajšavah dobro vidi tvorčeva pisna kultiviranost, ali kot piše prof. Korošec (O krajšavah, 1993): "/N/eupoštevanje pravil za rabo krajšav se v besedilu kaže podobno kot madeži na kravati k nedeljski obleki." Iz zahteve, da mora biti sodba razumljiva naslovniku laiku, izhaja ...
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36-37

Leto objave

< Vsi
2000(75)
> December(75)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEF G HIJ K L M NO P QR S ŠT UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov