O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄28

Sklanjanje prevzetih besed z opuščajem

dr. Nataša Hribar, 14.7.2016

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2016Tokratni kotiček namenjam zapisovanju prevzetih besed, ki v jeziku, iz katerega izhajajo, vsebujejo pisna znamenja, katerih slovenske besede ne poznajo. Eden takih znakov je opuščaj (apostrof). O tem pisnem znamenju v pravopisnih pravilih ne bomo našli prav veliko napisanega. Omenjena je le njegova vloga zaznamovanja opuščene črke ali dela številke; táko opuščanje je značilno predvsem za stilno zaznamovana besedila, npr. leposlovje (zlasti v liriki): Da b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta speljala ne bila, golj'fiva kača! (zgled iz pravopisnih pravil). Številke opuščamo predvsem v letnicah: 20. 6. '16. Čeprav smo izpustili dve števki (tisočico in stotico), zapišemo le en opuščaj, ne dva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Raba ali uporaba česa

dr. Nataša Hribar, 16.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2015V uredništvo Pravne prakse je tokrat prispelo vprašanje o rabi/uporabi samostalnikov raba in uporaba. Sta samostalnika sopomenki? Če sta sopomenki, sta sopomenki v vseh besedilnih okoljih? Je katera od njiju "bolj pravilna" kot druga? Bralka je svoje vprašanje opremila tudi s konkretnim primerom: bomo rekli pogodba o rabi raziskovalne opreme ali pogodba o uporabi raziskovalne opreme?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Cena znanja in akademska pomlad

dr. Janja Hojnik, 16.7.2015

Splošno o vzgoji in izobraževanju

dr. Janja Hojnik, Pravna praksa, 28/2015Po nekaterih podatkih raziskovalci z vsega sveta letno objavijo preko 1,5 milijona novih znanstvenih člankov. Na podlagi teh člankov je ocenjena njihova uspešnost, ocena pa bo tem višja, čim bolj ugledna je revija, v kateri so članki objavljeni. Ugled revij se meri po tradiciji, deležu zavrnjenih člankov (tj. "kako težko je priti noter"), v zadnjem času pa vse bolj intenzivno po številu citatov, ki jih prejmejo avtorji člankov (faktor vpliva revije). Na tej oceni temeljijo zaposlitve raziskovalcev, njihova napredovanja, podeljevanje raziskovalnih projektov ter ocena uspešnosti in vplivnosti univerz.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

O vejici

dr. Nataša Hribar, 17.7.2014

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2014Na nekem spletnem portalu sem zasledila vprašanje, zakaj je v povedi Pozimi in kadar je mraz, moramo zakuriti treba pisati vejico. Zgled je vzet iz Pravil Slovenskega pravopisa (str. 37, odst. 315), kjer je obravnavana raba vejice med nestavčno-stavčnimi enakovrednimi deli. Sliši se zapleteno, gre pa za to, da je prvi del zveze (pozimi) nestavčni, tj. ne vsebuje osebne glagolske oblike (gre za "navaden" časovni prislov), drugi del (kadar je mraz) pa stavčni, ker vsebuje osebno glagolsko obliko (je) - gre za časovni odvisnik. Nestavčni in stavčni del zveze (torej časovni prislov in časovni odvisnik) sta povezana s prirednim veznikom in v naštevalni vlogi, pred katerim, kot vemo, vejice ne pišemo. Ker vezniku in sledi podredni veznik kadar, moramo upoštevati še pravilo, da vejico, kadar se drug ob drugem znajdeta dva veznika, pred drugim veznikom opustimo. Časovnemu odvisniku pa sledi še nadredni stavek, od katerega ga moramo obvezno ločiti z vejico.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Tožilniki, predvsem moški

dr. Nataša Hribar, 18.7.2013

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2013Tokrat kotiček začenjam s primerom, ki mi ga je zastavil tečajnik na izpopolnjevalni stopnji. Razmislite, katera oblika oziralnega zaimka kateri je pravilna in zakaj. Predor, skozi kateri/katerega smo se včeraj peljali, je danes zaprt. Če ste v zgledu izbrali rodilniško obliko zaimka
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄28

O števnikih in zaimkih

dr. Nataša Hribar, 19.7.2012

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2012Tokrat sem malo pobrskala po svojih seznamih besedilnih zgledov in vprašanj, ki jih sproti zbiram - morda pa kdaj najdejo svoje mesto v kakšnem jezikovnem kotičku - in se ustavila ob primerih, ki jih navajam spodaj. V njih sem označila pare števnikov, pa me zanima, za katerega od podčrtanih števniko
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄28

Treba - potrebno, mogoče - možno

dr. Nataša Hribar, 15.7.2010

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2009⁄28

Tako da veste

dr. Nataša Hribar, 16.7.2009

Ostalo

dr. Nataša Hribar, dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 28/2009Pred dnevi sem od svoje študentke dobilo elektronsko pošto z vprašanjem: Kdaj upoštevamo večbesedne veznike (vejica pred njimi) in kdaj ne? Na primer: Dokler Hrvaška ne bo našla poti, kako urediti vprašanja prejudicev tako, da (??) ne bo ogrožalo vitalnih interesov Slovenije, do takrat Slovenija svo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄28

Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči

Jasna Hojnik, 17.7.2008

Sodišča, Odvetništvo in notariat

Jasna Hojnik, Jasna Hojnik, Pravna praksa, 28/2008S pravico do brezplačne pravne pomoči se uresničujejo nekatere ustavne pravice. Čeprav se je upravnosodna praksa na tem področju že precej razvila, je zaznati, da organi za brezplačno pravno pomoč pri razlagi 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)1 uporabljajo različne pristope. Ta člen ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Osebnostne pravice - (1.del)

Bogomir Horvat, 20.9.2001

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Bogomir Horvat, Pravna praksa, 28/2001V lanskem letu je pri Pravni fakulteti izšla odlična knjiga prof. dr. sc. Nikole Gavelle z naslovom: "Osobna prava - I. dio". Nastala je kot literatura za predmet Osebnostne pravice, katerega avtor predava na podiplomskem študiju civilnega prava na Pravni fakulteti v Zagrebu, pri čemer to delo preds...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄28

Notranje informacije: Skozi teorijo do prakse

Snežana Harnik, 20.9.2001

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Snežana Harnik, Pravna praksa, 28/2001Insiderstvo alias trgovanje na podlagi notranjih informacij oziroma iskanje učinkovite restrikcije za ta pojav je v Sloveniji navzoče vse od ustanovitve kapitalskega trga. Pojav je kompleksen in nanj ne moremo gledati le iz pravnega vidika, gre tudi za neetično dejanje; ob njegovi vse večji razširje...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 28

Leto objave

2016(1) 2015(2) 2014(1) 2013(1)
2012(1) 2010(1) 2009(1) 2008(1)
2001(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGH IJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov