O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 19
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 467)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Zaščita žvižgačev po slovensko: potreben je korak naprej

Alma Sedlar, 19.8.2016

Uprava

Alma Sedlar, Pravna praksa, 31-32/2016V luči aktualne priprave sprememb Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki ureja predvsem zaščito prijaviteljev koruptivnih ravnanj, se zdi smiselno opozoriti na nekatere pomanjkljivosti trenutne zakonske ureditve s področja zaščite žvižgačev oziroma posameznikov, ki prijavijo ali razkrijejo nepravilna, nezakonita in neetična ravnanja v javnem ali zasebnem sektorju in so zaradi teh razkritij pogosto deležni povračilnih ukrepov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Pasti spreminjanja policijskih pooblastil

Mojca Prelesnik, 19.8.2016

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razpisi

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 Ur. l. RS, št. 53/16 1. Direktor - Javni zavod za šport, turizem, kulturo in mladino Medvode; rok je 5. september. Ur. l. RS, št. 54/16 2. Ravnatelj - Vrtec Zagorje ob Savi; rok je 22. avgust. 3. Direktor - Dom starejših občanov Predd
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Otroška pravna razlaga

Tomaž Pavčnik, 19.8.2016

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Priročnik za prevajanje

Irena Vovk, 19.8.2016

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 17. decembra 2014 s sklepom odobrila projekt Prevajanje in redakcija pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in za njegovo izvedbo zadolžila Službo Vlade RS za zakonodajo (SVZ), 28. julija 2016 pa je SVZ naložila, da začne prevajati, redigirati in lektorirati 356 najpomembnejših predpisov. Projekt naj bi bil končan v dveh letih. V SVZ so že pripravili Priročnik strokovno-terminoloških pravil za prevajanje pomembnejše slovenske zakonodaje v angleščino in redakcijo prevodov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved konkurenčne dejavnosti - razlika med konkurenčno prepovedjo in konkurenčno klavzulo

Biljana Čamber Ristić, 19.8.2016

Delovna razmerja

Biljana Čamber-Ristić, Pravna praksa, 31-32/2016Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) z namenom zagotavljanja delavčeve lojalnosti delodajalcu ureja zakonsko in pogodbeno prepoved konkurenčne dejavnosti. Z ureditvijo zakon zagotavlja spoštovanje načela lojalne konkurence tako, da delavec, ki v času trajanja delovnega razmerja pri opravljanju dela pri delodajalcu pridobi posebna znanja, povezave, izkušnje in podatke iz sfere delovanja delodajalca, ki jih ne bi mogel pridobiti drugje oziroma pri drugem delodajalcu, takšnih posebnih znanj niti v času trajanja delovnega razmerja niti določen čas po prenehanju delovnega razmerja ne bo uporabljal za svojo korist ali korist koga drugega in s tem ne bo povzročal škode delodajalcu, pri katerem je pridobil ta posebna znanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja

Primož Baucon, 19.8.2016

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odgovornost gradbinca za smrt v potresu

Lena Šutanovac, 19.8.2016

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 31-32/2016Nedavna sodba Özel in drugi proti Turčiji je ena izmed redkih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki se nanaša na obveznosti zasebnih podjetij v zvezi z varstvom človekovih pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prek pooblaščenca

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 res določa, da se delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1 o tem, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno. Ker takih določb ni, se glede tega vprašanja smiselno uporablja določba prvega odstavka 137. člena ZPP.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Dobiček iz kapitala od odsvojitve finančnega kapitala - Pogosta vprašanja in odgovori (dodatni vprašanji št. 7 in 8)

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Davek od dohodka pravnih oseb

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016FURS, 1. izdaja, april 2015 in 11. avgust 2016 1. Kako se po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) obravnava opustitev vrednostnih papirjev? Opustitev je v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) opredeljena kot način
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Prepoved zlorabe pravic v zvezi z referendumom

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ustavno sodišče

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah, Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine, Zakona o partnerski zvezi, Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika, in Zakona o varstvu pred diskriminacijo se zavrne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Probacijska služba

Irena Vovk, 19.8.2016

Kazenski postopek

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Vlada je 26. julija 2016 sprejela akcijski načrt ustanovitve probacijske službe, naloga katere bo spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jih je postavilo sodišče. Slovenija je namreč ena redkih držav, kjer take službe, ki je del sistema izvrševanja kazenskih sankcij, še ni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Nakup zaščitene kmetije

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Ali, in če da, kako, lahko sosed pridobi lastninsko pravico na zaščiteni kmetiji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Predkupna pravica občine

dr. Nana Weber, 19.8.2016

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 31-32/2016• Kupiti želim kmetijsko zemljišče in me zanima, kako je možno že pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe ugotoviti, ali na parceli obstaja predkupna pravica občine?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu - ZSV-F (Ur. l. RS, št. 39/16) - velja od 18. junija, ne glede na prejšnji odstavek se začnejo 1., 6., 7. in 8. člen tega zakona, spremembe in dopolnitve d
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odgovornost upravljavca (fizične) tržnice v primeru prodaje ponaredkov znanih blagovnih znamk po pravu Unije

Zoran Skubic, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016Vsak uspeh v življenju prej ali slej s sabo prinese posnemovalce. Zato nikakor ne more biti presenečanje, da odkar obstajajo zaščitene blagovne znamke, obstajajo tudi pripadajoči ponaredki. Bistvo njihove registracije je prav zaščita njihove izključnosti, ekskluzivnosti proti (nepooblaščenim) tretjim osebam. Vprašanja glede dometa te zaščite so že dalj časa ključni del urejanja prava Evropske unije, s tem pa tudi prakse Sodišča Evropske unije v Luksemburgu. Slednje je s prelomno odločitvijo L'Oréal sodišča držav članic pooblastilo, da lahko upravljavcem spletnih tržnic, kjer so zaznane kršitve pravic intelektualne lastnine, naložijo ne samo njihovo odpravo, temveč tudi ukrepe za preprečevanje nastanka nadaljnjih tovrstnih kršitev. V nedavnem češkem primeru pa je bilo njihovo vrhovno sodišče pred podobno dilemo, le da je šlo v zadevi za dejansko - ne pa virtualno - tržnico, kjer se je prodajalo ponarejeno blago. Ali osnovni postulati doktrine L'Oréal veljajo tudi tu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Spregovori!

Irena Vovk, 19.8.2016

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Od začetka projekta Spregovori! (od sredine leta 2014) se je na Transparency International Slovenia (TI Slovenia) po pravni nasvet obrnilo več kot 400 državljanov. Boj proti korupciji je v sodobni demokraciji nujen, zato se je TI Slovenia odločil, da bo s centrom za pravno svetovanje in zagovorništvo Spregovori! nadaljeval tudi po koncu financiranja in na ta način žrtvam, prijaviteljem in žvižgačem nudil podporo in zaščito ter si na podlagi primerov prizadeval za celostne sistemske spremembe. Za nadaljevanje dela je TI Slovenia v svojo ekipo vabil pravnike - prostovoljce (razpis je sicer potekel 15. avgusta), ki bodo aktivno sodelovali pri obravnavi primerov in iskanju ustreznih rešitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Vlada RS

Avtor ni naveden, 19.8.2016

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 97. redni seji (21. julij 2016): - poročilo Komisije Vlade RS za preprečevanje dela in zaposlovanja na črno; - spremenjen program spodbujanja konkurenčnosti Pomurske regije v obdobju 2010-2017; - informacija o stanju prenosa direktiv v prav
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Odvzem in zaseg

Nataša Skubic, 19.8.2016

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu se pojma odvzem in zaseg uporabljata v različnih sobesedilih. Osredotočila sem bom na odvzem predmetov in odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, ki sta urejena v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ter na zaseg predmetov, ki je ureje
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

O odnosu človeka do živali - vzdrževanje statusa quo?

mag. Andreja Kokalj, 19.8.2016

Ustavno sodišče

mag. Andreja Kokalj, Pravna praksa, 31-32/2016Če pogledamo genezo odnosa človeka do živali oziroma do nečloveških živali (ang. nonhuman animals), ugotovimo, da je (bil) odnos, posebej na zahodu, pomembno zaznamovan s pojmovanjem človekove superiornosti nad vsemi živimi bitji. Diskriminacija drugih bioloških vrst je pogosto utemeljena na človekovi "pravici do gospodovanja" nad naravo. Ravno odnos človekove dominacije kot hierarhičnega razmerja moči in nadvlade "superiorne" človeške vrste nad drugimi živalskimi oziroma biološkimi vrstami (t. i. specizem) se tudi dandanes v veliki meri odraža v odnosu človeka do živali. Namen prispevka je spodbuditi k razmišljanju o sobivanju človeka in živali kot dveh vrst živih bitij ter prikazati dosedanji razvoj možnih načinov reševanja njunega "konflikta interesov".
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti

Petra Posega, 19.8.2016

LOKALNA SAMOUPRAVA

Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, izbrisna in ničnostna tožba

dr. Matjaž Tratnik, 19.8.2016

Obligacije

dr. Matjaž Tratnik, Pravna praksa, 31-32/2016Dolžnik mora poplačati svoje zapadle obveznosti. Če tega ne stori, daje pravni red upniku možnost, da doseže prisilno poplačilo iz dolžnikovega premoženja. Če dolžnik s svojim ravnanjem (na primer z neodplačno odsvojitvijo sorodniku) svoje premoženje zmanjša v taki meri, da terjatve enega ali več upnikov ne morejo biti poplačane, pa nudi pravni red upniku možnost, da zavaruje svoj položaj tako, da pod določenimi pogoji izpodbija takšna ravnanja s tako imenovano paulijansko tožbo (actio pauliana). Tu razlikujemo dve možnosti izpodbijanja. Prvo ureja Obligacijski zakonik (OZ), drugo pa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V obeh primerih gre za to, da tožnik poseže v "tuje" pravno razmerje, kar je izjema od načela relativnosti obligacijskopravnih razmerij, ki je eno od temeljnih načel obligacijskega prava. Zato je logično, da je paulijanska tožba lahko dopustna le v izjemnih situacijah. V zvezi s paulijansko tožbo se zastavlja tudi vprašanje njenega odnosa do tožbe na ugotovitev ničnosti, še zlasti v primerih, ko dolžnik in tretji izvršita sporno pravno dejanje z očitnim namenom izigravanja enega ali več upnikov. Prav tako se zastavlja vprašanje odnosa obeh ureditev izpodbijanja in tožbe na ugotovitev ničnosti do izbrisne tožbe. Navedena razmerja bomo obravnavali na podlagi novejših odločb Vrhovnega sodišča. Najprej pa bo obravnavana sodba, v kateri je Vrhovno sodišče presojalo možnost izpodbijanja navodil materinske družbe (stečajnega dolžnika) hčerinski družbi, na podlagi katerih je eden od upnikov materinske družbe prišel v boljši položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Dobro finančno poslovodenje s sredstvi EU in sorazmernost upravnih sankcij

Matija Miklič, 19.8.2016

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Matija Miklič, Pravna praksa, 31-32/2016Sodišče EU se je v sodbi z dne 7. julija 2016 v zadevi Občina Gorje, C-111/15 spopadlo s pomembnima vprašanjema v zvezi z načelom dobrega finančnega poslovodenja v okviru deljenega upravljanja s sredstvi EU. Vprašanji, ki ju je v predlogu za sprejetje predhodne odločbe na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije postavilo Upravno sodišče Republike Slovenije, se nanašata na deljeno upravljanje s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pri čemer je to šele drugi primer od vstopa Slovenije v EU, da je slovensko sodstvo za razlago prava s področja skladov EU zaprosilo Sodišče EU v Luksemburgu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Tretji izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni

Ljubica Šalinger, 19.8.2016

Človekove pravice

Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 31-32/2016Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2016⁄31-32

Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev

Mitja Šuligoj, 19.8.2016

Obligacije

Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 19 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 31-32

Leto objave

2016(44) 2015(44) 2014(43) 2013(41)
2012(44) 2010(52) 2009(50) 2008(47)
2007(45) 2006(34) 2005(23)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov