Literatura

Stran 2 / 2 Dokumenti od 26 do 44 (od skupaj 44)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Polemika: Obstoj sodišču pridružene mediacije v Sloveniji? mag. Nataša Cankar, 19.8.2016 Ustavno sodišče
	mag. Nataša Cankar, Pravna praksa, 31-32/2016V prvih dneh poletja 2016 sem se pri delu srečala z družinskim primerom, ki je nehote še jasneje izpostavil težave, s katerimi se zadnje čase srečuje program "sodišču pridružene mediacije". Ker menim, da je tej temi v javnosti namenjeno premalo pozornosti, sem se odločila, da na nastali zaplet in svoj vidik zadeve opozorim v sledečem prispevku.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Zaznamovalo nas je Avtor ni naveden, 19.8.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Zaznamovalo nas je 19. avgust 1923 - Vilfredo Pareto Umrl je italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto, ki je leta 1906 opozoril, da ima 20 odstotkov italijanskega prebivalstva v lasti 80 odstotkov lastnine. To so kasneje posplošili v Paretovo načelo: z
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Ustavno pravo dr. Matej Avbelj, 19.8.2016 Kultura in umetnost
	dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 31-32/2016Pred kratkim je pri založbi Pravne fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana 2016, 864 strani) izšla nova knjiga - tokrat izpod peresa dr. Franca Grada, dr. Igorja Kaučiča in dr. Saše Zagorca, treh profesorjev Pravne fakultete Univerze v Ljubl
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Med zakonsko ureditvijo in prakso upravljanja varnosti v lokalni skupnosti Petra Posega, 19.8.2016 LOKALNA SAMOUPRAVA
	Petra Posega, Pravna praksa, 31-32/2016Varnost je med najvišjimi vrednotami družbe, kar je v našem varnostnem izročilu že dolgo znano. Ob tem pa je presenetljivo, kar smo ugotovili tudi z raziskavo, na katero se v prispevku sklicujem, da v času perečih varnostnih izzivov ni zanimanja za sodelovanje in uresničevanje zakonskih obveznosti o zagotavljanju varnosti.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Doping: olimpijske steze brez ruskih šampionov dr. Vesna Bergant Rakočević, 19.8.2016 Šport in organizacije
	dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2016Letošnje poletne olimpijske igre v brazilskem Riu de Janeiru minevajo tudi v znamenju odsotnosti mnogih zvezdnikov svetovnega športa. Ne le, da je nekaterim nastop preprečila poškodba ali pa strah pred okužbo z nevarnim virusom, doma je zaradi odločitev pristojnih športnih organizacij, konkretno Mednarodne atletske zveze IAAF in Mednarodnega olimpijskega komiteja MOK, ostala kompletna ruska atletska reprezentanca pa tudi nekateri drugi ruski športniki.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Tretji izbirni protokol h konvenciji o otrokovih pravicah - velik korak naprej v varovanju otrokovih pravic na mednarodni ravni Ljubica Šalinger, 19.8.2016 Človekove pravice
	Ljubica Šalinger, Pravna praksa, 31-32/2016Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah glede postopka sporočanja kršitev je mednarodnopravni instrument, s katerim bodo otroci prvič v zgodovini razvoja človekovih pravic in po več kot 25 letih od uveljavitve Konvencije o otrokovih pravicah dobili samostojno procesno pravico, ki jim bo omogočila, da bodo tudi sami sporočali kršitve oziroma vlagali pritožbe zaradi kršitev Odboru Organizacije združenih narodov (OZN) za otrokove pravice. S protokolom je otrokom zagotovljen neposreden dostop do mednarodnega nadzornega mehanizma. Slovenija ga je podpisala 28. februarja 2012, velja pa od 14. aprila 2014. Do sedaj ga je ratificiralo 21 držav, med katerimi še ni Slovenije. Protokol zagotavlja mednarodnopravno varstvo v primeru kršitev konvencije, Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih in Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah glede prodaje otrok, otroške prostitucije in otroške pornografije.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Odprto pismo Ustavnemu sodišču Republike Slovenije Branko Erčulj, 19.8.2016 Ustavno sodišče
	Branko Erčulj, Pravna praksa, 31-32/2016 Gospod Mozetič, odprto pismo vam pišem zato, ker vas moje navadno, "zaprto" pismo ne doseže. Pa tudi zato, da državljani Slovenije vidijo, kako se visoka moralna načela ustavnega sodišča izvajajo v vaši praksi. Kakšna so v teoriji, itak vemo, ko vas poslušamo na prireditvah in
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Evropa Irena Vovk, 19.8.2016 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016 Torek, 19. 7. Postopkov za ugotavljanje kršitev je vse manj. Skupno število postopkov za ugotavljanje kršitev je precej nižje kot pred petimi leti, je razvidno iz 33. letnega poročila o spremljanju uporabe prava EU. Lani je bilo tako kot leto poprej največ postopkov za ugo
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Neposredna plačila podizvajalcem - koneksnost terjatev Mitja Šuligoj, 19.8.2016 Obligacije
	Mitja Šuligoj, Pravna praksa, 31-32/2016Institut neposrednih plačil podizvajalcem (sodelavcem podjemnika, tj. glavnega izvajalca) v obligacijskem pravu pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki (načelo relativnosti pogodbenih razmerji, 125. člen OZ). Čeprav je institut v slovenskem obligacijskem pravu znan že vse od uveljavitve Zakona o obligacijskih razmerjih, do zadnje ekonomsko-gospodarske krize in z njo povezane plačilne nediscipline ter začetka stečajnih postopkov nad večino glavnih izvajalcev (velikih gospodarskih družb na področju gradbeništva, ki so izvajale vse večje infrastrukturne projekte v državi), v praksi ni imel pomembnejše teže, kar je verjetno razlog, da se ustaljena sodna praksa glede vseh spornih vprašanjih razlage zadevne določbe OZ (še) ni izoblikovala.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Civilnopravno varstvo lastninske pravice po 99. členu SPZ - cesta, ki je javno dobro Avtor ni naveden, 19.8.2016 Lastnina in druge stvarne pravice
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Občini, kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, v smislu pristojnosti, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ. Kljub temu pa sodno varstvo ni vedno utemeljeno. Fizični in verbalni napadi tožene stranke na uporabnike te poti, njeno zapiranje ter preprečevanje prehodov in prevozov po njej ipd., namreč niso v ničemer posegli v tožničino lastninsko pravico, saj ji je bila raba na izključujoč način že pred tem odvzeta in do zatrjevanega vznemirjanja njene lastninske pravice ni moglo priti.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prek pooblaščenca Avtor ni naveden, 19.8.2016 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Četrti odstavek 88. člena ZDR-1 res določa, da se delavcu odpoved pogodbe o zaposlitvi vroča s priporočeno pošiljko s povratnico na naslov prebivališča, določenega v pogodbi o zaposlitvi, vendar pa je potrebno upoštevati tudi določbo šestega odstavka 88. člena ZDR-1 o tem, da se za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila pravdnega postopka, kolikor ni drugače določeno. Ker takih določb ni, se glede tega vprašanja smiselno uporablja določba prvega odstavka 137. člena ZPP.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Osebni podatki na zahtevku za podatke iz evidence kazenskih točk Irena Vovk, 19.8.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik je želel pridobiti izpis iz uradne evidence kazenskih točk, za kar je moral na Ministrstvo za pravosodje podati pisni zahtevek (obrazec) z obveznim podatkom EMŠO in ostalimi podatki (ime in priimek, datum, kraj in občina rojstva, naslov stalnega/začasnega prebivališča, državljanstvo, prejšnje osebno ime in namen izdaje potrdila). Ker je prepričan, da številka EMŠO in ime ter priimek dovolj dobro opišeta posameznika, ga zanima, ali mora res navajati vse podatke na obrazcu?
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja Primož Baucon, 19.8.2016 Kazniva dejanja in gospodarski prestopki
	Primož Baucon, Pravna praksa, 31-32/2016V kazenskem pravu predstavlja vprašanje strukture kaznivega dejanja (oziroma splošnega pojma kaznivega dejanja) eno izmed najpomembnejših vprašanj. Tako se postavlja vprašanje obstoja nekega najširšega, najsplošnejšega pojma, ki lahko služi za izhodišče proučevanja kaznivega dejanja in krivde v kazenskem pravu. Tak pojem običajno imenujemo ravnanje. Takšen možen pomen ravnanja v kazenskopravnem sistemu je razviden iz 16. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki opredeljuje kaznivo dejanje kot "človekovo protipravno ravnanje, ki ga zakon zaradi nujnega varstva pravnih vrednot določa kot kaznivo dejanje in hkrati določa njegove znake ter kazen za krivega storilca". Pojem ravnanja ima najprej nalogo, da določena dogajanja vnaprej izvzame iz kaznivosti oziroma da se določena vedenja, dogajanja, ki so kazenskopravno irelevantna, izloči že na samem začetku ugotavljanja obstoja kaznivega dejanja, saj človek z njimi ne more upravljati (jih obvladovati) in tako ne morejo biti predmet zapovedi (in prepovedi), naslovljenih na človeka. Za preostalo ravnanje pa se postavlja vprašanje bistvenih karakteristik ravnanja. Gre za vprašanje minimalnih predpostavk (človekovo konkretno vedenje, ki se odraža navzven, in voljnost vedenja), ki jih mora izpolnjevati vsako ravnanje. Ker je navedena problematika v naši kazenskopravni literaturi (in tudi sodni praksi) pomanjkljivo obravnavana, bodo v tem prispevku (ob uporabi relevantnih spoznanj tuje kazenskopravne teorije in sodne prakse) obravnavani: argumenti za nepotrebnost samostojnega kazenskopravnega pojma ravnanja v strukturi (splošnega pojma) kaznivega dejanja, razmerje med sposobnostjo za ravnanje in prištevnostjo ter razlogi za izključitev kazenskopravnega ravnanja.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - zamude pri izplačilu plač Avtor ni naveden, 19.8.2016 Delovna razmerja
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016Z odpravo kršitve oziroma izpolnitvijo obveznosti v kratkem roku po delavčevem pisnem opominu delodajalec izkazuje, da je pripravljen zagotavljati pogoje za nadaljevanje delavčeve zaposlitve (tako s priznanjem predhodne kršitve kot s pripravljenostjo in dejansko realizacijo njene sanacije). Ob izpolnitvi teh pogojev po zakonu pogoji za izredno odpoved niso podani.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Človekove pravice Banke Slovenije dr. Jože Mencinger, 19.8.2016 Banke, zavodi
	dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 31-32/2016Poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine sem si doslej predstavljal kot stanje, v katerem je na eni strani nemočen posameznik, na drugi brezobzirna oblast. Narobe. Po nedavno vloženi in medtem s strani Upravnega sodišča "začasno" zavrženi tožbi so bile "človekove pravice" kršene kar Banki Slovenije, kršila pa jih Republika Slovenija oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Zakaj gre, najbrž vsi pravniki bolj ali manj vedo ali pa bi bilo dobro, da bi vedeli.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Otroška pravna razlaga Tomaž Pavčnik, 19.8.2016 Pravoznanstvo
	Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 31-32/2016Starši otrok enaindvajsetega stoletja vemo, s čim si otroci najraje tešijo duševno lenobo. Zato tudi vemo, kakšna je najbolj učinkovita (in pred ustavnim posegom imuna) vzgojna sankcija: to je odvzem (ali prepoved uporabe) elektronskih naprav ali krajše - naprav. To so telefoni, igralne konzole in podobno. Sankcija ni zgolj kaznovalne, marveč tudi zdravilne narave. Naprave so namreč kot kasetne bombe za notranji mir.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Pasti spreminjanja policijskih pooblastil Mojca Prelesnik, 19.8.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 31-32/2016V zadnjih tednih je počitniškemu času navkljub tekla burna razprava o tem, kaj nam v resnici prinaša predvidena novela zakona, ki določa naloge in pooblastila policije (ZNPPol-A). Razprava poteka že leto dni, a pravega napredka pri uskladitvi besedila v smeri zagotavljanja sorazmernosti predvidenih posegov v zasebnost posameznikov ni. Na srečo pa je predlog zakona kljub prvotni nameri, da ga Vlada RS na seji potrdi že konec julija, spet v usklajevanju. Očitki stroke so namreč številni.
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Gradiva, ki jih obravnava DZ RS Avtor ni naveden, 19.8.2016 Ostalo
	Avtor ni naveden, Pravna praksa, 31-32/2016 21. julij - zahteva Državnega sveta, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti; - Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti. 22. julij - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju nasilja v druž
Pravna praksa, 2016⁄31-32	Osebni podatki pri sklepanju najemne pogodbe Irena Vovk, 19.8.2016 Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo
	Irena Vovk, Pravna praksa, 31-32/2016Posameznik (najemnik) navaja, da se je v Sloveniji pri najemu stanovanj, ko sta obe pogodbeni stranki fizični osebi, uveljavila praksa, da najemodajalec od najemnika pred podpisom pogodbe ali že ob ogledu stanovanja zahteva vpogled v plačilne liste ali bančne izpiske. S tem naj bi najemnik dokazal zmožnost plačevanja najemnine in stroškov. Ali je taka praksa v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)?
<< Prejšnja \| Stran: 1 2 \| Naslednja >>