O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 445)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o ratifikaciji Sporazuma med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Ministrstvom za obrambo Črne gore o vojaškotehničnem sodelovanju (Ur. l. RS - MP, št. 15/19) - veljati začne 30. novembra. 2. Zakon o s
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Evidentiranje bolnišničnih okužb v domovih za starejše je nujno

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Varstvo pred nalezljivimi boleznimi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Na Varuha človekovih pravic (Varuh) se je obrnil stanovalec doma starejših občanov (DSO), ki je bil zaradi kolonizacije z bakterijo MRSA izoliran, ne sme se sprehajati med stanovalci, zaradi izolacije pa doplačuje tudi dodatno oskrbo. Iz posredovanega izvida zdravstvenega doma sicer izhaja, da so brisi MRSE negativni, vendar naj bi kljub temu ostal v izolaciji, ki jo še vedno tudi plačuje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osnovna plača ter obračun dodatkov in prispevkov

mag. Nina Scortegagna Kavčnik, 28.11.2019

Plače v gospodarstvu, Delovna razmerja

mag. Nina Scortegagna-Kavčnik, Pravna praksa, 46/2019V podjetju imamo veliko delavcev, ki prejemajo minimalno plačo. Ne zavezuje nas nobena kolektivna pogodba dejavnosti. • Ali lahko delavcem v pogodbi o zaposlitvi določimo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Prenehanje izločitvene pravice zaradi zamujenega roka za vložitev tožbe

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Ker so pravni položaji, ki jih izločitvena pravica varuje, varovani v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, velja enak zaključek tudi za izločitveno pravico, ki omogoča varstvo navedenih položajev v primeru postopka insolventnosti. Ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika, je po oceni Ustavnega sodišča cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru stečajnega postopka lahko ustavno dopusten cilj za omejitev lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Zakonodajalec bi tako lahko zamudo roka za ustrezno uveljavljanje izločitvene pravice v pravdi določil le kot predpostavko za dovoljenost prodaje. Izločitvena pravica v tem primeru ne bi prenehala, upniki pa bi jo, enako kot v primeru, ko izločitvene pravice sploh ne prijavijo, izgubili šele, ko bi upravitelj prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Pravna posledica prenehanja izločitvene pravice torej ni nujen ukrep za zagotovitev cilja hitrosti postopka. Ker ukrep ni nujen za doseganje zasledovanega cilja, pomeni izpodbijana zakonska ureditev prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019 22. november - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Priročnik za uporabo javnega naročanja v praksi

dr. Mateja Škabar, 28.11.2019

Kultura in umetnost, PRORAČUN

dr. Mateja Škabar, Pravna praksa, 46/2019Pred vami je nova izdaja priročnika, ki pregledno in praktično podaja mnenja in pojasnila novele Zakona o javnem naročanju (ZJN-3A), ki so ga pripravile tri strokovnjakinje s področja javnega naročanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Izjave

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019 "Že ideja, da bi uvedli obvezno štempljanje - na dnevnem redu je to predvideno za pomlad - kaže, kako sprti z realnostjo so naši vladajoči. Povozil jih je čas." (Komentatorka Petra Sovdat o anahronističnih ukrepih vlade Marjana Šarca, ki deluje v "drugem časovnem pa
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Vlada RS

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 51. redni seji (21. november 2019): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Stvarnopravnega zakonika, - Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, - ne opredeljuje o oceni ustavnosti 107. in 149. do 152. člena Poslovnika državnega zbora t
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019PP, št. 3/92, 20. februar 1992, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Holistični pogled v filmu Heterodoks

dr. Katarina Zajc, 28.11.2019

Ostalo

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 46/2019Pred kratkim sem bila povabljena na predstavitev filma prof. Franja Štiblarja z naslovom Heterodoks - razmišljanje o slovenskem gospodarstvu in družbi. Film predstavlja njegov pogled na svet, vlogo pravne in ekonomske vede ter njuno umeščenost v znanost nasploh. Čeprav prof. Štiblarja poznam že dolgo in sva sodelavca na Pravni fakulteti že vrsto let in torej poznam, ali pa sem mislila, da poznam njegov pogled na svet in vlogo ekonomske in pravne vede v družbenopolitičnem okolju, me je film vseeno zelo pozitivno presenetil. Pa ne samo mene, tudi ostale obiskovalce, s katerimi sem imela po predstavitvi možnost poklepetati. Če boste imeli priložnost za ogled, vam ga toplo priporočam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Pravni napovednik

Patricij Maček, 28.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Od 18. do 24. novembra

Patricij Maček, 28.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019 Ponedeljek, 18. 11. Lobiranje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotovila, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Evropa

Patricij Maček, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019 Ponedeljek, 18. 11. Reforma pristopnega procesa. Mediji so poročali, da je Francija drugim državam članicam Evropske unije (EU) predstavila predlog sprememb pristopnega procesa. Namesto delitve pristopnih pogajanj na 35 tematskih poglavij bi po njenem predlogu uvedli po
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS (FURS). Objavljamo izključno spremembe v pojasnilu FURS, in sicer dopolnjena poglavja v podrobnejšem opisu in dopolnjena vprašanja in odgovori v poglavju 25.9 Dohodki iz zaposlitve dopolnjena vprašanja, 25.14 Drugi dohodki in 25.16 Metode za odpravo dvojnega obdavčenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 28.11.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 46/2019 The EU Law Duty of Consistent Interpretation in German, Irish and Dutch Courts Sim Haket (Intersentia, oktober 2019, 356 strani, ISBN: 9781780688794, 85 evrov) Načelo skladne razlage je v svoji sodni praksi
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Prebivalstvo manj zadovoljno s stanjem slovenske družbe

Urša Ravnikar Šurk, 28.11.2019

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 46/2019Zadnjih sedem let je stopnja zadovoljstva s splošnim stanjem v Sloveniji naraščala, zdaj pa prihaja do obrata. Rezultat letošnje raziskave Ogledalo Slovenije namreč izkazuje, da so anketiranci letos bolj nezadovoljni kot lani. Od decembra 2012 se je stopnja nezadovoljstva sicer zniževala in je lanskega decembra dosegla minimum pri 44 odstotkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razpisi

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019 Ur. l. RS, št. 68/19 1. Sodniško mesto višjega sodnika na Upravnem sodišču RS, zunanjem oddelku v Mariboru - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 30. november. 2. Notarski pomočnik pri notarki mag. Darinki Kobalej Šteharnik v Mariboru - Notarska zbornic
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem, 2., posodobljena in dopolnjena izdaja

mag. Aleš Velkaverh, 28.11.2019

Kultura in umetnost, Delovna razmerja

mag. Aleš Velkaverh, Pravna praksa, 46/2019Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) s komentarjem je leta 2019 dobil drugo izdajo (urednice: mag. Nataša Belopavlovič, dr. Barbara Kresal, dr. Katarina Kresal Šoltes in dr. Darja Senčur Peček). Druga izdaja komentarja iz leta 2016 sicer ne sledi bistvenim zakonodajnim spremembam, zato ne vsebuje prav veliko nove vsebine, vključuje pa novosti, nastale z razvojem sodne prakse in pravne teorije delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Pomen pridobivanja strojno berljivih podatkov in zagotavljanja njihove integritete na poti k javnemu naročanju 4.0

dr. Petra Ferk, 28.11.2019

PRORAČUN

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 46/2019Na stalnem odboru Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), ki je potekal 13. septembra 2019 v Kopenhagnu, je evropska komisarka Margrethe Vestager spregovorila o varnosti in zaupanju v digitalnem svetu. Dogodek kaže na pomembnost teme, pred katero si pravniki tudi v digitalnem svetu javnega naročanja ne bomo več mogli dolgo zatiskati oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Konkurenčna klavzula - zmanjšanje pogodbene kazni

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Sodba VIII Ips 46/2019, 10. september 2019 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 658/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.46.2019 OZ - 252. člen ZDR-1 - 40., 41. člen Stališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razlikovanje med zdravniki in homeopati ni neustavno

Andrej Troha, 28.11.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 46/2019Homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), se je odzval na moj odziv na članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus, v katerem sem argumentiral, da: niti (a) prepoved uporabe metod alternativne medicine med opravljanjem zdravniške službe niti (b) odvzem licence zdravniku, ki opravlja (ločeno od zdravniške dejavnosti) dejavnost zdravilstva (alternativne medicine), nista v neskladju z Ustavo RS.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 46

Leto objave

2019(39) 2014(36) 2013(43) 2012(39)
2011(45) 2010(43) 2009(50) 2008(38)
2007(44) 2006(45) 2005(23)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD Đ E F G H IJ K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov