O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 18
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 445)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah

dr. Verica Trstenjak, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Verica Trstenjak, Pravna praksa, 46/2019Človekove oz. temeljne pravice so vrednota, so bogastvo, ki so last vsakega posameznika; niso ne last družbe, ne vlade, ne države, ne mednarodne skupnosti. Človekova pravica se ne ustavi na meji med državami, ne na morju, ne v zraku, ne sme je ustaviti niti digitalna doba. Na ravni EU so temeljne pravice že deset let urejene z Listino EU o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Listina, ki je bila sicer sprejeta že leta 2000, je pravno zavezujoča od leta 2009 in je na podlagi 6. člena Pogodbe o EU del primarnega prava EU. Kot najvišji pravni akt v EU na področju temeljnih pravic se sicer ne imenuje ustava, a njeno vsebino in veljavo ter pravno moč lahko primerjamo z ustavo. Evropski ustavni pomen ji je priznalo Sodišče EU v Luksemburgu, ki ji tudi sicer s pogostim sklicevanjem nanjo in razlago zapisanih pravic daje izredno veljavo. Listina velja, ob nekaterih omejitvah za Združeno kraljestvo in Poljsko, za vseh 28 držav članic EU in več kot 500 milijonov državljanov EU. Naj omenim, da je treba Listino razlikovati od Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki je akt Sveta Evrope in velja za 47 držav podpisnic konvencije, v Sloveniji pa letos obeležujemo njeno 25-letnico pravne uveljavitve (za kršitve pravic po tej konvenciji je pristojno Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost

mag. Igor Strnad, 28.11.2019

Sodišča

mag. Igor Strnad, Pravna praksa, 46/2019Na svojo zahtevo, da se v Zakon o sodniški službi, ki je v postopku spreminjanja, vnese tudi določba, v kateri se sodnikom določi dodatek za nezdružljivost, sem prejel vljuden in kratek odgovor, ki ga je podpisal minister za javno upravo. Sodnikom sporoča, da so dodatki funkcionarjev materija, ki jo določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, in da bo zahteva obravnavana v okviru priprave sprememb tega zakona.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Pomen pridobivanja strojno berljivih podatkov in zagotavljanja njihove integritete na poti k javnemu naročanju 4.0

dr. Petra Ferk, 28.11.2019

PRORAČUN

dr. Petra Ferk, Pravna praksa, 46/2019Na stalnem odboru Sveta odvetniških združenj Evrope (CCBE), ki je potekal 13. septembra 2019 v Kopenhagnu, je evropska komisarka Margrethe Vestager spregovorila o varnosti in zaupanju v digitalnem svetu. Dogodek kaže na pomembnost teme, pred katero si pravniki tudi v digitalnem svetu javnega naročanja ne bomo več mogli dolgo zatiskati oči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Kako je nacistična ideologija izmaličila pravo in Program T4

mag. Urška Klakočar Zupančič, 28.11.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 46/2019Konec dvajsetih in v tridesetih letih prejšnjega stoletja se je v Nemčiji vzpenjala nacistična ideologija in se razširila na vsa področja življenja. Bolj kot se je nacizem vzpenjal, uveljavljal in udejanjal, bolj se je pravo odmikalo od temeljnih civilizacijskih dosežkov francoske in meščanskih revolucij ter postajalo vse bolj izmaličeno in prepojeno s Hitlerjevimi rasnimi ideali. Poglavitno vlogo pri ustvarjanju t. i. nacistične pravne filozofije in pravoznanstva so imeli takratni profesorji prava na nemških univerzah. Oblikovali so pravno kloako, ki je upravičevala nacistična kriminalna in arbitrarna dejanja. Večina jih je bila več kot pripravljena slediti sistemu vrednot, vsiljenih od "vladarja", in se vrniti v čas srednjega veka. Tisti, ki so temu nasprotovali ali bili judovskega porekla, so se kmalu znašli brez službe, lahko pa tudi brez glave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Osebna odgovornost javnih uslužbencev

mag. Boštjan J. Turk, 28.11.2019

Uprava

mag. Boštjan J.-Turk, Pravna praksa, 46/2019Tistim, ki celo življenje delamo v zasebni sferi, je pojem osebna odgovornost nekaj tako normalnega, kot da zjutraj pospravimo posteljo, si umijemo zobe in gremo v službo. Z osebno odgovornostjo smo dobesedno zraščeni in si življenje brez nje težko predstavljamo. Vsak dan se trudimo vestno in kvalitetno opravljati svoje delo, vsak dan se trudimo, da bodo stranke zadovoljne z našimi storitvami, vsak dan vlagamo veliko energije v to, da ohranjamo ugled, ki smo ga s trdim delom gradili desetletja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Štetje delovne dobe v javnem sektorju

mag. Nataša Belopavlovič, 28.11.2019

Uprava, Plače v negospodarstvu

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 46/2019V javnem zavodu imamo zaposleno delavko, ki je bila v preteklosti kar nekaj let zaposlena s krajšim delovnim časom od polnega. Konkretno: bila je zaposlena za dvajset ur tedensko, torej s polovičnim delovnim časom. Ker delavki glede na delovno dobo pripada dodatek, od delovne dobe pa so odvisne tudi nekatere druge pravice, nas zanima, kako naj upoštevamo tista obdobja, ko delavka ni bila zaposlena za polni delovni čas. • Ali v tem primeru krajši delovni čas preračunamo na polnega, kot to velja v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ali eno leto zaposlitve, ne glede na delovni čas, pomeni eno leto delovne dobe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Shranjevanje dokumentacije kandidatov za zaposlitev

Matej Vošner, 28.11.2019

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Matej Vošner, Pravna praksa, 46/2019Ravnanje odgovornih in drugih uradnih oseb subjektov javnega sektorja, ki pri zaposlovanju novih uslužbencev ne upoštevajo smernic Informacijskega pooblaščenca (IP) glede shranjevanja dokumentacije, ki nastane v postopku izbire kandidatov za zaposlitev, in s tem kršijo dolžno ravnanje, predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Sosedovo drevo sega na mojo parcelo

mag. Suzana Pisnik, 28.11.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

mag. Suzana Pisnik, Pravna praksa, 46/2019• Ali lahko posekam veje sosedovega drevesa, ki sega v zračni prostor nad mojo parcelo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Imenovanje skrbnika pri izreku ukrepa omejitve starševske skrbi

Murgel Jasna, Cvetko Žiga, 28.11.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Jasna Murgel, Žiga Cvetko, Pravna praksa, 46/2019Po začetku veljavnosti Družinskega zakonika (DZ), ki se uporablja od 15. aprila 2019, se zastavlja vrsta vprašanj v zvezi z njegovo uporabo v praksi. Na nekatera izmed njih DZ ne daje odgovora, zato jih bo izoblikovala šele sodna praksa. V pričujočem prispevku želiva opozoriti na eno izmed dilem, ki se zastavlja v zvezi z ukrepi za varstvo koristi otrok, natančneje ukrepom omejitve starševske skrbi, urejenem v 171. členu DZ, in sicer ali je pri ukrepu omejitve starševske skrbi vselej treba otroku imenovati skrbnika. Meniva, da ni nujno, da je vedno tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Vsebina PP št.46/2019

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/20193 UVODNIK dr. Verica Trstenjak Ob desetletnici Listine EU o temeljnih pravicah 6-7 USTAVNO SODSTVO - ODMEV Franc Testen K nekemu ločenemu mnenju (1. del) 8-9 SODSTVO mag. Igor Strnad Kdaj sodnikom dodatek za nezdružljivost 9-11
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razlikovanje med zdravniki in homeopati ni neustavno

Andrej Troha, 28.11.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost, Zdravila

Andrej Troha, Pravna praksa, 46/2019Homeopat Miloš Žužek, dr. med. (v nadaljevanju: avtor), se je odzval na moj odziv na članek izr. prof. dr. Nataše Samec Berghaus, v katerem sem argumentiral, da: niti (a) prepoved uporabe metod alternativne medicine med opravljanjem zdravniške službe niti (b) odvzem licence zdravniku, ki opravlja (ločeno od zdravniške dejavnosti) dejavnost zdravilstva (alternativne medicine), nista v neskladju z Ustavo RS.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Odreditev izbrisa žaljivega komentarja na Facebooku

Zoran Skubic, 28.11.2019

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE

Zoran Skubic, Pravna praksa, 46/2019"Na spletu ne pišemo s svinčnikom, marveč s črnilom." S tem citatom iz filma Socialno omrežje se pričnejo sklepni predlogi generalnega pravobranilca Szpunarja v obravnavani zadevi. In res, njena ključna dilema je prav vprašanje, ali lahko pravo Unije ponudnika storitev gostovanja, ki upravlja spletno platformo za družbeno omrežje, prisili, da z metaforičnim brisalcem črnila odstrani določene sporne vsebine, ki jih na spletu objavijo uporabniki te platforme. Točneje, najvišje sodišče sosednje Avstrije je s svojimi vprašanji za predhodno odločanje najvišje Sodišče (EU) pozvalo, naj pojasni osebno in materialno področje uporabe obveznosti, ki se lahko ponudniku storitev spletnega gostovanja še naložijo glede izbrisa žaljivih vsebin, ne da bi to pomenilo že naložitev splošne obveznosti nadzora (in cenzure), ki je v skladu s členom 15(1) Direktive o elektronskem poslovanju (v nadaljevanju: Direktiva) prepovedana. Avstrijsko vrhovno sodišče je Sodišču predlagalo tudi, naj (dokončno) razsodi, ali je v okviru nacionalne odredbe, ki jo izda sodišče države članice, ponudniku storitev spletnega gostovanja mogoče naložiti, da določene (sporne) vsebine odstrani ne zgolj za spletne uporabnike v tej državi članici, marveč kar po vsem svetu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Zakonodaja Evropske unije

Patricij Maček, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019Spletna stran Zakonodaja je ena izmed spletnih podstrani Evropske komisije (EK), na kateri se nahajajo informacije o zakonodaji Evropske unije (EU) in sodni praksi Sodišča EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Izvajanje mednarodnih pogodb o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Celoten dokument je objavljen na spletni strani Finančne uprave RS (FURS). Objavljamo izključno spremembe v pojasnilu FURS, in sicer dopolnjena poglavja v podrobnejšem opisu in dopolnjena vprašanja in odgovori v poglavju 25.9 Dohodki iz zaposlitve dopolnjena vprašanja, 25.14 Drugi dohodki in 25.16 Metode za odpravo dvojnega obdavčenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Od 18. do 24. novembra

Patricij Maček, 28.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019 Ponedeljek, 18. 11. Lobiranje. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v poročilu o delu na področju lobiranja za leto 2018 ugotovila, da zakonske določbe o lobiranju v praksi tudi po osmih letih od uveljavitve zakonodajnega okvira še vedno niso zaživele v zadostni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Evropa

Patricij Maček, 28.11.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019 Ponedeljek, 18. 11. Reforma pristopnega procesa. Mediji so poročali, da je Francija drugim državam članicam Evropske unije (EU) predstavila predlog sprememb pristopnega procesa. Namesto delitve pristopnih pogajanj na 35 tematskih poglavij bi po njenem predlogu uvedli po
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Oziralni odvisniki

dr. Nataša Hribar, 28.11.2019

Kultura in umetnost

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 46/2019Oziralni odvisniki so stavki, ki skupaj z glavnim oz. nadrednim stavkom tvorijo podredno stavčno zvezo, pomensko pa natančneje opredeljujejo izraženo (včasih pa tudi zakrito) odnosnico v nadrednem stavku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Konkurenčna klavzula - zmanjšanje pogodbene kazni

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Obligacije, Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Sodba VIII Ips 46/2019, 10. september 2019 (v zvezi s sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 658/2018), ECLI:SI:VSRS:2019:VIII.IPS.46.2019 OZ - 252. člen ZDR-1 - 40., 41. člen Stališče sodne prakse in dela teorije je, da ima zahteva za znižanje pogodbene kazni značilnost mat
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 28.11.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 46/2019 The EU Law Duty of Consistent Interpretation in German, Irish and Dutch Courts Sim Haket (Intersentia, oktober 2019, 356 strani, ISBN: 9781780688794, 85 evrov) Načelo skladne razlage je v svoji sodni praksi
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

O "prelomni" sodbi VS RS v zvezi s kaznivim dejanjem po 297. členu KZ-1

Barbara Zobec, 28.11.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Barbara Zobec, Pravna praksa, 46/2019Kaznivo dejanje javnega spodbujanja, sovraštva, nasilja ali nestrpnosti zagotavlja kazenskopravno varstvo družbenih skupin in posameznikov, ki so zaradi svoje drugačnosti, posebnosti ali osebnih okoliščin v širšem družbenem okolju izpostavljeni kršitvam načela enakosti iz 14. člena Ustave RS. Kazenski pregon zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti posredno omejuje svobodo javnega obveščanja in izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave). Zato mora zakonska ureditev čim bolj ohranjati občutljivo ravnovesje med tema ustavno varovanima pravicama. Določiti je treba jasno mejo, kdaj izrečena beseda prestopi svobodo govora in tako ogrozi vrednoto enakosti, da je nujen kazenski poseg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Razpisi

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019 Ur. l. RS, št. 68/19 1. Sodniško mesto višjega sodnika na Upravnem sodišču RS, zunanjem oddelku v Mariboru - Vrhovno sodišče Republike Slovenije, rok je 30. november. 2. Notarski pomočnik pri notarki mag. Darinki Kobalej Šteharnik v Mariboru - Notarska zbornic
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Prebivalstvo manj zadovoljno s stanjem slovenske družbe

Urša Ravnikar Šurk, 28.11.2019

Ostalo

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 46/2019Zadnjih sedem let je stopnja zadovoljstva s splošnim stanjem v Sloveniji naraščala, zdaj pa prihaja do obrata. Rezultat letošnje raziskave Ogledalo Slovenije namreč izkazuje, da so anketiranci letos bolj nezadovoljni kot lani. Od decembra 2012 se je stopnja nezadovoljstva sicer zniževala in je lanskega decembra dosegla minimum pri 44 odstotkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

K nekemu ločenemu mnenju (1. del)

Franc Testen, 28.11.2019

Tujci, Ustavno sodišče

Franc Testen, Pravna praksa, 46/2019Ustavno sodišče je dne 18. septembra 2019 izdalo odločbo, v kateri je na zahtevo Varuha človekovih pravic presojalo ustavno skladnost več določb Zakona o tujcih (ZTuj-2). Razveljavilo je določbe treh stavkov 10.b člena Zakona. Dvojni doktor, ustavni sodnik Klemen Jaklič (v nadaljevanju KJ), je glasoval proti sprejeti odločitvi in podal odklonilno ločeno mnenje (v nadaljevanju LM). Nosilni, zame zelo sporni razlog za sodnikov glas proti sprejeti odločitvi predstavlja teza sodnika KJ, da izpodbijana ureditev ščiti migrante in prebivalce Slovenije pred sistemskim masovnim mučenjem, do katerega bi lahko prišlo, če bi slovenske oblasti ob množičnem prihodu migrantov spoštovale predpise o mednarodni zaščiti. Posebnost tega ločenega mnenja je še Dodatek, v katerem je sodnik razkril nekatere okoliščine, ki so spremljale postopek odločanja v tej zadevi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Prenehanje izločitvene pravice zaradi zamujenega roka za vložitev tožbe

Avtor ni naveden, 28.11.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 46/2019Ker so pravni položaji, ki jih izločitvena pravica varuje, varovani v okviru pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave, velja enak zaključek tudi za izločitveno pravico, ki omogoča varstvo navedenih položajev v primeru postopka insolventnosti. Ker je dokončna ugotovitev obsega premoženja stečajnega dolžnika ter vrste in višine zahtevkov zoper stečajnega dolžnika nujni pogoj za izpeljavo stečajnega postopka zoper insolventnega dolžnika, je po oceni Ustavnega sodišča cilj pospešitve in povečanja učinkovitosti v posebnem primeru stečajnega postopka lahko ustavno dopusten cilj za omejitev lastninske pravice iz 33. člena Ustave. Zakonodajalec bi tako lahko zamudo roka za ustrezno uveljavljanje izločitvene pravice v pravdi določil le kot predpostavko za dovoljenost prodaje. Izločitvena pravica v tem primeru ne bi prenehala, upniki pa bi jo, enako kot v primeru, ko izločitvene pravice sploh ne prijavijo, izgubili šele, ko bi upravitelj prodal premoženje, ki je predmet izločitvene pravice. Pravna posledica prenehanja izločitvene pravice torej ni nujen ukrep za zagotovitev cilja hitrosti postopka. Ker ukrep ni nujen za doseganje zasledovanega cilja, pomeni izpodbijana zakonska ureditev prekomeren poseg v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄46

Identiteta posameznika, identiteta skupnosti

Patricij Maček, 28.11.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 46/2019"Problem niso izrazi, problem so misli, ki take izraze rodijo," je o politični korektnosti povedal zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. dr. h.c. Janez Kranjc na predavanju z naslovom Identiteta posameznika, identiteta skupnosti. Predavanje, ki je potekalo na PF Univerze v Ljubljani in ki se ga je udeležil tudi predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič, je 9. oktobra 2019 neposredno pred tradicionalno rdečo mašo organiziralo Akademsko društvo Pravnik.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 18 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 46

Leto objave

2019(39) 2014(36) 2013(43) 2012(39)
2011(45) 2010(43) 2009(50) 2008(38)
2007(44) 2006(45) 2005(23)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČD Đ E F G H IJ K L M N OP QR S Š T U V W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov