O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 2 (od skupaj 2)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Začetek teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po noveli ZDR-A

mag. Ivan Robnik, 26.4.2012

Delovna razmerja

mag. Ivan Robnik, Pravna praksa, 16-17/2012Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) je v petem odstavku 88. člena določal, da mora delodajalec podati (redno) odpoved najpozneje v 30 dneh od seznanitve z razlogi in najpozneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Z novelo ZDR-A, ki je začela veljati konec novembra 2007, je bila ta določba spremenjena tako, da je v zdaj veljavnem šestem odstavku navedenega člena za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz vseh razlogov ohranjen le šestmesečni objektivni rok. Zgolj za primer odpovedi iz krivdnega razloga pa je določeno, da mora delodajalec podati odpoved tudi najpozneje v 60 dneh od ugotovitve utemeljenega razloga. Vrhovno sodišče se je do nove opredelitve začetka teka subjektivnega roka prvič opredelilo šele pred nedavnim in ugotovilo, da nova zakonska določba pravzaprav ne spreminja predhodne ureditve začetka teka subjektivnega roka za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄16-17

Pozitivni aktivizem

dr. Ciril Ribičič, 26.4.2012

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 16-17/2012Ali je mogoče govoriti o pozitivnem aktivizmu ustavnih sodnikov? Tradicionalno se (negativni) sodni aktivizem obravnava kot pristop, ki je nasproten drugi skrajnosti, pretirani zadržanosti in samoomejevanju sodnikov. Pozitivni aktivizem pa je v podobnem razmerju do (negativnega) aktivizma, kot je pozitivna diskriminacija v razmerju do (negativne) diskriminacije. Če je za (negativni) aktivizem značilna samovoljna razlaga ustave, ki ni pravno utemeljena, temveč je politično motivirana, lahko štejemo za pozitivni aktivizem tako ustvarjalno in razvojno razlago ustave, ki je v korist varstva in razvoja človekovih pravic. Ustava bi brez take razlage slej ko prej postala mrtva črka na papirju prav na področju prava človekovih pravic, katerega razvoj ne sme stagnirati.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 16-17

Leto objave

< Vsi
2012(2)
> April(2)

Področja

9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQR SŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov