O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 20
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 490)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Začarani krog ustavno sporne ureditve nekonvencionalne medicine

dr. Nataša Samec Berghaus, 26.9.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Nataša Samec-Berghaus, Pravna praksa, 36/2019Novela ZZdrS-E Zakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki je bila v Državnem zboru sprejeta po nujnem postopku 30. maja 2008, je v Sloveniji uzakonila anomalijo, ki je na evropski ravni ni mogoče zaslediti, in sicer da se "zdravniku, ki opravlja zdravilsko dejavnost, licenca ne podeli" (34. člen ZZdrS) ter "začasen odvzem licence se izreče tudi, če zdravnik opravlja zdravilsko dejavnost, in sicer za čas opravljanja zdravilske dejavnosti" (37. člen ZZdrS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Razpisi

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Ur. l. RS, št. 54/19 1. Vodja Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije - Ministrstvo za pravosodje, rok je 6. oktober. Ur. l. RS, št. 55/19 2. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani na kazenskem oddelku - Vrhovno sodišče
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ocena ustavnosti novele zakona o nepremičninskem posredovanju

Urša Ravnikar Šurk, 26.9.2019

Lastnina in druge stvarne pravice

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 36/2019Zakon o nepremičninskem posredovanju je bil nedavno spremenjen z novelo ZNPosr-C. Novela, ki je bila po vetu državnega sveta v DZ sprejeta 18. julija, veljati pa je začela 10. avgusta, omejuje višino plačila za posredovanje pri najemu, ki ga sklene fizična oseba, na štiri odstotke pogodbene vrednosti, pri čemer ne sme presegati višine ene mesečne najemnine in ne sme biti nižje kot 150 evrov. Za posle med gospodarskimi družbami omejitve ni. Novela odpravlja možnost, da se plačilo za posredovanje polovično razdeli med obe pogodbeni stranki, torej da se del provizije prevali na pogodbeno stranko, ki ni naročila storitve posredovanja. Državni svet je vložil zahtevo za oceno ustavnosti in začasno zadržanje izvajanja novele, češ da naj bi z izvrševanjem nastale težke popravljive in škodljive posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Kaj sodi v pristojnost specializiranega oddelka in kdo o tem odloča

mag. Ana Testen, 26.9.2019

Sodišča

mag. Ana Testen, Pravna praksa, 36/2019Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), s katerim so pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč začeli delovati specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (v nadaljevanju: specializirani oddelek), obstaja neenotna praksa o tem, kdaj je za sojenje pristojen specializirani oddelek in kdo ter s čim o tem odloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Svet med hegemonijo in ustavnostjo ter vloga mednarodnega prava v njem

dr. Andraž Zidar, 26.9.2019

MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

dr. Andraž Zidar, Pravna praksa, 36/2019Prevladujoča globalna trenda današnjega sveta sta hegemonija in ustavnost. Čeprav se struktura svetovne skupnosti še vedno opira na meddržavno vestfalsko logiko, praktični razvoj potrjuje vse večjo neučinkovitost multilateralnega urejanja mednarodnih odnosov. Nedvomno se glavni del globalnih političnih, družbenih in gospodarskih procesov še vedno odvija v arhitekturni zasnovi, nastali po drugi svetovni vojni. Ta je zasidrana v horizontalni naravi mednarodnih odnosov, v kateri so države in mednarodne organizacije glavni protagonisti. Toda še posebej od napadov 11. septembra naprej se svetovna dinamika vse bolj razvija v smeri dveh močnih in navidezno različnih svetovnih tokov. Večje države ali regionalni bloki, kot so ZDA, Rusija, Kitajska in EU, so postali odločnejši pri uresničevanju svojih interesov na mednarodnem prizorišču. Njihovo ravnanje predstavlja hegemonijo. Vzporedno s tem postaja vedno močnejši proces ustavnosti. V tem smislu mednarodne organizacije širijo obseg svojega delovanja, mednarodna sodna telesa povečujejo svoje sodne pristojnosti, "višje norme" mednarodnega prava pa so vedno bolj pomembne v mednarodni pravni stvarnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 44. redni seji (19. september 2019): - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, - predlog zakona o izvrševanju prora
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Opica kot domača žival

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019• Ali je pri nas dovoljeno imeti opico kot domačo žival?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Omejitev pravic imetnika znamke - besedna znamka - figurativna znamka - označba storitve

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravni napovednik

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1) z uvodnimi pojasnili

dr. Nana Weber, 18.9.2014

Kultura in umetnost

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2014Aprila 2014 je bil sprejet novi Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), ki sicer same strukture zavarovanja za starševsko varstvo in družinskih prejemkov ni bistveno spremenil, je pa uvedel nekaj pomembnih novosti. Dr. Grega Strban in dr. Barbara Kresal sta z uvodnimi pojasnili k ZSDP-1 (Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2014, 154 strani) opozorila na najpomembnejše novosti in določbe, ki so (še vedno) nejasne oziroma nedosledne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kavelj 22: (ne)izpodbojnost domneve odgovornosti lastnika vozila

Aleš Žiher, 18.9.2014

Prekrški

Aleš Žiher, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se v prometu vsi želimo izogniti globam, saj niso nizke, ni redkost, da smo pri upoštevanju prometnih predpisov malomarni ali pa se nam preprosto preveč mudi in upamo, da se bomo prekrškovnim organom izognili. Vedno to seveda ne uspe. Če motornega vozila ne upravlja oseba, ki je njegov lastnik, se pojavi vprašanje, kdo je odgovoren za prekršek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Ovire za odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja - evidenca vpisanih kaznivih dejanj

Maja Lajevec, 18.9.2014

Civilni sodni postopki

Maja Lajevec, Pravna praksa, 36/2014Osebni stečaj in odpust obveznosti sta pravna instituta, ki ju pri nas poznamo od uveljavitve Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Zakon je začel veljati 15. januarja 2008, v celoti pa se je začel uporabljati 1. oktobra 2008. Število predlogov za začetek osebnega stečaja in odpusta obveznosti iz leta v leto narašča. Velik pripad pa pomeni pisano druščino stečajnih dolžnikov, z razponi dolgov, ki so bili ob uveljavitvi zakona verjetno nepredstavljivi. Tudi zgodbe o tem, kako so dolgovi nastali, niso kar tako. Večini, če bi bile le plod pripovedi, marsikdo niti verjel ne bi. Zviti dolžniki in upehani upniki so razlog, da se večina težav v teh postopkih pripisuje delu (oziroma, kot nevedni radi razlagajo, nedelu) sodišča in stečajnih upraviteljev. A oboji delajo po zakonu, takem, kot je.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Je res vse tako slabo?

dr. Janez Kranjc, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Kranjc, Pravna praksa, 36/2014Konstruktivna kritika je pot do napredka. To velja tudi za kritiko sodstva. Če naj bo konstruktivna, mora izhajati iz dejstev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Evropa

Irena Vovk, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2014 Torek, 9. 9. Pridružitveni sporazum z Ukrajino.Odbor Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je z veliko večino podprl pridružitveni sporazum z Ukrajino, ki ga je ta država podpisala junija ob robu vrha v EU. Zdaj naj bi sporazum potrdili na plenarnem zasedanju parl
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Hranjenje podatkov v javnem zavodu

Irena Vovk, 18.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2014Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zaradi preverjanja zakonitosti in strokovnosti dela ter preiskave informacijsko-varnostnih dogodkov hrani nekatere prometne podatke o uporabi službene e-pošte (podatke o pošiljatelju, prejemniku ter datumu in času pošiljanja oziroma sprejema). Rok hrambe podatkov naj bi bil osem mesecev. Postopke hrambe in dostopa do podatkov so v ZPIZ uredili s pripadajočimi notranjimi pravilniki in pri tem smiselno sledili določbam XIII. poglavja Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki sicer veljajo za operaterje elektronskih komunikacijskih omrežij. Upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča U-I-65/13-19 z dne 3. julija 2014, v kateri je bila ugotovljena neustavnost tega poglavja, sprašujejo, ali smejo evidentirati in hraniti te prometne podatke in koliko časa; če podatkov ne smejo hraniti, pa jih zanima, ali prepoved hrambe velja zgolj za osebne poštne predale ali tudi za skupne (infoŽzpiz.siipd.).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Razpisi

Avtor ni naveden, 18.9.2014

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2014 Ur. l. RS, št. 63/14 1. Notarsko mesto s sedežem Radlje ob Dravi - Ministrstvo za pravosodje; rok je 20. september. 2. Sedem državnih pravobranilcev na Državnem pravobranilstvu na sedežu Državnega pravobranilstva v Ljubljani - Ministrstvo za pravos
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Nadvlada?

dr. Ciril Ribičič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 36/2014Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pod Klemenčičevim vodstvom je znala poiskati kritične točke korupcijskega delovanja najvišjih državnih funkcionarjev. Prav je, da poskuša nova KPK to izročilo nadaljevati. Toda nekateri vidiki preiskovanja izbire kandidatov za komisarja Evropske komisije mi zbujajo ustavnopravne pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Je tri dni pred nedeljo četrtek ali sreda?

Gregor Sankovič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

Gregor Sankovič, Pravna praksa, 36/2014Čeprav se zakon ni spremenil, je po dveh desetletjih Državna volilna komisija spremenila štetje rokov, do katerih ji morajo volivci sporočiti, ali želijo glasovati v drugem okraju, na dostopnem volišču, v tujini ali na domu. Roke po novem volilna komisija razume tako, da so za en dan krajši. Tako so letos volilni organi zavrgli vloge mnogih volivcev, ki so se ravnali po ustaljenem razumevanju rokov. Zakon določa, da mora volivec svoje glasovanje na drugem volišču napovedati najpozneje tri dni pred dnem glasovanja. Ali je ta dan sreda ali četrtek, bo odločilo Ustavno sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Naša državna suverenost je invalidna - notificirati je treba nasledstvo ADP

dr. Ivan Kristan, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Ivan Kristan, Pravna praksa, 36/2014Jeseni 2000 sta se v odnosih med Slovenijo in Avstrijo pojavili dve med seboj povezani vprašanji, tj. veljavnost odlokov Avnoja in nasledstvo Republike Slovenije po Avstrijski državni pogodbi (ADP). V Avstriji so se pojavila stališča, da se mora Slovenija odreči veljavnosti odlokov Avnoja (jih razveljaviti), ker bo sicer Avstrija blokirala vstop Slovenije v EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Ločeno mnenje v zadevi Ališić - nemška sodnica zelo blizu slovenskim argumentom

Matjaž Marko, 18.9.2014

Človekove pravice

Matjaž Marko, Pravna praksa, 36/2014Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 16. julija 2014 v ključni točki 16 izreka sodbe v zadevi Ališić in drugi proti BiH, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji razsodil z rezultatom 16 : 1 v korist pritožnikov. Slovenija mora tako v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, tudi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočali izplačilo deviznih vlog pritožnikov, a kar je bistveno, tudi vseh preostalih v enakem položaju. Sodba je že bila analizirana in komentirana na več mestih. V nadaljevanju se prispevek osredotoča na delno odklonilno ločeno mnenje nemške sodnice Angelike Nu?berger (pridružil se ji je srbski sodnik Popović), ki v precejšnji meri potrjuje pravilnost argumentov, ki jih je v postopku navajala Republika Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Za sodišča ni primerno, da bi narekovala medijem, kako morajo poročati o zadevah

Špela Kunej, 18.9.2014

Varstvo človekovih pravic

Špela Kunej, Pravna praksa, 36/2014Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je 10. julija 2014 izdalo sodbo, s katero je odgovorilo na vprašanje, kolikšna prizanesljivost bi bila ustrezna za nekdanjega kanclerja, ki le nekaj mesecev po izgubljenih volitvah prevzame zelo dobro plačano službo v koncernu, katerega načrtovani projekt je v času svojega kanclerskega mandata odločno zagovarjal. Odgovor je, da ne prav veliko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Parodija v pravu EU

Zoran Skubic, 18.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2014Acquis se počasi vriva v vse več segmentov družbenega življenja držav članic. Ponekod gre za "stare", a vse bolj poglobljene pristojnosti. Po uveljavitvi Lizbonske pogodbe pa se pojavljajo vedno nova področja, na katerih pravo EU prevzema pobudo, in to kljub (nominalnemu) spoštovanju načela subsidiarnosti. Praviloma se to sicer dogaja na podlagi iskrene želje po tako izmuzljivi "večji učinkovitosti in kohezivnosti" EU. Pogosto pa se pri takih predlogih - zlasti ob kakšni bolj eksotični politiki Komisije - nekako ne da znebiti občutka, da pač hoče upravičiti svoj obstoj. Včasih pa se mora Sodišče EU kot najvišji razlagalec pripadajočega prava ukvarjati tudi z bolj nenavadnimi vprašanji. Tako je v nedavni odločitvi presojalo vprašanje, ali je mogoče parodijo v smislu Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski dobi šteti za - samostojen pojem prava EU.
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 20 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

2019(37) 2014(32) 2013(42) 2012(41)
2011(42) 2010(48) 2009(46) 2008(39)
2007(40) 2006(33) 2004(26) 2002(29)
2001(35)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 6. TEHNIČNI PREDPISI IN KAKOVOST 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐE F G H I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov