O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 37)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Razpisi

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Ur. l. RS, št. 54/19 1. Vodja Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije - Ministrstvo za pravosodje, rok je 6. oktober. Ur. l. RS, št. 55/19 2. Višji sodnik na Višjem sodišču v Ljubljani na kazenskem oddelku - Vrhovno sodišče
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Elastika

Primož Cencelj, 26.9.2019

Obresti in obrestna mera

Primož Cencelj, Pravna praksa, 36/2019Za opisovanje dogajanja v družbi si je včasih smiselno izposoditi kakšne preproste primere iz bližnje stvarnosti. Predmet, ki mi že nekaj časa stimulira misli, je elastika. Njeni značilnosti sta prilagodljivost in raztegljivost. V praksi je zelo uporabna, ima pa tudi pomanjkljivost. Če se jo preveč raztegne, poči in izgubi svoje poslanstvo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Požar nepremičnine zaradi samovžiga parkiranega vozila

Zoran Skubic, 26.9.2019

Cestni promet, ZAVAROVALNIŠTVO

Zoran Skubic, Pravna praksa, 36/2019Obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) je stalni strošek vsakega voznika. Gre za enega od predpogojev za registracijo vozila, s tem pa tudi za vsakršno zakonito uporabo jeklenega konjička. Pri tem pa ni nezanemarljivo dejstvo, da se zahteve kritja škod iz tovrstnega zavarovanja vse bolj širijo tudi - oziroma na ravni EU predvsem - zaradi razvoja sodne prakse Sodišča (EU) v luči področnih direktiv, zlasti (Druge) direktive o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil. K temu razvoju smo nezanemarljivo prispevali tudi mi, Slovenci.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Od 16. do 22. septembra

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019 Ponedeljek, 16. 9. KPK. V luči oblikovanja nove Evropske komisije (EK) in sumov nepravilnosti, ki spremljajo nekatere kandidate za mesto komisarja, je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ponovno predlagala ustanovitev neodvisnega protikorupcijskega organa na ravni
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropa

Patricij Maček, 26.9.2019

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019 Ponedeljek, 16. 9. Financiranje prilagajanja globalizaciji. Evropska komisija (EK) je objavila poročilo o dejavnostih in rezultatih Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v letih 2017 in 2018. V poročilu potrjuje koristi sklada, saj je je bilo v tem obdobju mob
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Ali je mogoče registrirati kombinacijo barv?

dr. Klemen Pohar, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 36/2019Po tradicionalni ureditvi se sme kot znamka registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja. Skladno z navedenim se je opredelitev znaka običajno razlagala tako, da znak pomeni predvsem besede, črke, številke, slike in druge grafične elemente. Vendar pa opredelitev znaka omogoča širšo razlago, skladno s čimer ob vedno novih načinih zagotavljanja prepoznavnosti v današnjem času poznamo tudi netradicionalne znake, kot so barve, zvoki in hologrami. Čeprav gre za novejši razvoj prava industrijske lastnine in številna vprašanja še niso podrobneje raziskana, se v sodni praksi že oblikujejo nekatera splošnejša vodila. To se je izkazalo tudi v predstavljeni zadevi, v kateri je sodišče odločalo o ustreznosti registracije znamke kombinacije sive in modre barve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Paradoksi pri zaslišanju mladoletnih oškodovancev

dr. Saša Kmet, 26.9.2019

Kazenski postopek

dr. Saša Kmet, Pravna praksa, 36/2019Pri uporabi zakonskih črk s papirja se sodnik pogosto sooča s procesnimi položaji, ki se izkažejo za težko doumljive in kličejo k razmisleku o primernosti ureditve, ki jo je v konkretni situaciji treba upoštevati. V tem prispevku se ukvarjam s potekom kazenskega postopka v primeru, ko okrajno sodišče obravnava obdolženca, ki se mu očita storitev kaznivega dejanja iz tretjega odstavka 65. člena ZKP, tj. na škodo mladoletnega oškodovanca. Ob upoštevanju predpisanih kazni bo okrajna pristojnost podana glede kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja po prvem odstavku 192. člena KZ-1, po noveli ZKP-N pa se domet tretjega odstavka 65. člena širi še na kaznivo dejanje neplačevanja preživnine po 194. členu KZ-1. Se pa nadaljnja izvajanja mutatis mutandis navsezadnje nanašajo tudi na postopke pred okrožnimi sodišči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela

mag. Tatjana Bobnar, 26.9.2019

KAZNOVALNO PRAVO

mag. Tatjana Bobnar, Pravna praksa, 36/2019Eno temeljnih načel kazenskega prava je načelo ultima ratio, ki nalaga zakonodajalcu, da kazenskopravni odziv na določeno dejanje, ki ogroža sistem varovanih vrednot, uporabi šele tedaj, ko milejše sredstvo ni več na voljo. Podlago ima v načelu pravne države (2. člen Ustave), ki pa temelji na načelu sorazmernosti. Vprašanje zaupanja ljudi v delo državnih inštitucij kazenskopravnega odziva države, kot so policija, državno tožilstvo, sodstvo, je vedno aktualno. Še zlasti to velja (upoštevaje tako pravico do zbiranja in združevanja, kot svobode govora) ob pojavih raznih civilnih iniciativ, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov in z različnimi motivi izražajo nezadovoljstvo z delom državnih organov (ali želijo prevzeti njihovo funkcijo), z odločitvami državnega tožilstva ali sodišča, kot na primer pri nedavnem odpisu večmilijonskega dolga. Prav trdnost zaupanja ljudi namreč daje državi moč in legitimnost delovanja. Prava moč teh institucij torej ni v pooblastilih, ki so jim zaupane, pač pa v razumevanju, vrednotenju in sprejemanju njihovega ravnanja in ukrepanja kot zakonitega, legitimnega, če hočete poštenega, enakega za vse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Dodatek na delovno dobo in zaposljivost starejših delavcev

Špela Lovšin, 26.9.2019

Delovna razmerja

Špela Lovšin, Pravna praksa, 36/2019Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 129. členu določa, da vsakemu delavcu pripada dodatek za delovno dobo, njegova višina pa se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Ob podatku, da je Slovenija ena izmed držav članic EU z najmanjšim deležem zaposlenih, starih med 55 in 64 let (leta 2018 je ta delež znašal 47 odstotkov), se pojavi pomislek, ali na velikost omenjenega deleža vpliva tudi obveznost delodajalca, da mora delavcu izplačevati dodatek za delovno dobo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Kaj sodi v pristojnost specializiranega oddelka in kdo o tem odloča

mag. Ana Testen, 26.9.2019

Sodišča

mag. Ana Testen, Pravna praksa, 36/2019Od uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (ZS-J), s katerim so pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč začeli delovati specializirani oddelki, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanjih (v nadaljevanju: specializirani oddelek), obstaja neenotna praksa o tem, kdaj je za sojenje pristojen specializirani oddelek in kdo ter s čim o tem odloča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Z orumenelih listov ...

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019PP, št. 24/89, 14. december 1989, str. 1
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izvrševanje stikov zapornika z otrokom

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja, Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Sodišče je z začasno odredbo o ureditvi stikov pobudniku določilo stike z njegovo hčerko, ki naj bi potekali dvakrat mesečno na Centru za socialno delo (CSD). Ker je bil pobudnik na prestajanju zaporne kazni v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (zavod) in ni imel možnosti koriščenja ugodnosti oz. mu niso bili podeljeni namenski izhodi, saj bi ga na CSD morali spremljati pravosodni policisti, mu stiki s hčerko niso bili omogočeni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Omejitev pravic imetnika znamke - besedna znamka - figurativna znamka - označba storitve

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Intelektualna lastnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Ugotovitve ničnosti znamke ni mogoče izreči v postopku presoje kršitve pravice iz znamke in ob presoji ugovorov, ki jih zaradi obrambe pred prepovednim zahtevkom imetnika znamke poda domnevni kršitelj pravic.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Preložitev skupščine d. d. - rok za sklic skupščine

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Tehnično gledano gre v primeru preložitve (še ne začete skupščine) za preklic prvotnega sklica skupščine in objavo novega sklica skupščine. To pomeni, da je treba pri objavi novega sklica skupščine, pa čeprav je sprememba le v času skupščine, upoštevati tako pravila glede same objave sklica kot tudi pravila glede roka za sklic skupščine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vlada RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 44. redni seji (19. september 2019): - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi, - predlog zakona o izvrševanju prora
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 Akti, ki začnejo veljati v naslednjem mesecu: 1. Uredba o spremembi Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Ur. l. RS, št. 54/19) - velja od 7. septembra, uporabljati se začne 1. oktobra.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Predhodno svetovanje pri tožbi polnoletnega upravičenca do preživnine

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019Berem Družinski zakonik, ki določa, da je pred začetkom za varstvo koristi otroka treba opraviti predhodno svetovanje na centru za socialno delo, in če prav razumem, je treba zapisnik o predhodnem svetovanju predložiti sodišču. • Ali je predhodno svetovanje nujno tudi, kadar tožbo na zvišanje preživnine vloži polnoletni otrok?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Izbris kvalificiranih obveznosti bank: Pravna analiza primera Kotnik

dr. Katarina Zajc, 26.9.2019

Kultura in umetnost

dr. Katarina Zajc, Pravna praksa, 36/2019Z velikim veseljem sem prijela v roke knjigo z naslovom Izbris kvalificiranih obveznosti bank: pravna analiza primera Kotnik, ki so jo uredili Matija Damjan, Klemen Podobnik in Ana Vlahek, njeni avtorji pa so: Ana Bonča, Lina Burkelc Juras, Miloš Dimitrijević, Janja Hojnik, Mirjam Homar, Lara Matan, Sašo Šilec in Urša Useničnik. Knjiga je zaradi aktualne teme prišla v pravem času.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravni napovednik

Patricij Maček, 26.9.2019

Ostalo

Patricij Maček, Pravna praksa, 36/2019Napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Normativni program Vlade RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Vlada

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019Iz normativnega delovnega programa Vlade RS za leto 2019
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku

Hinko Jenull, 26.9.2019

Prekrški

Hinko Jenull, Pravna praksa, 36/2019Tudi v postopku o prekršku je nujno onemogočiti neupravičeno zavlačevanje, ki se pri nas že tradicionalno zagotavlja z izmikanjem vročitvi uradnih pisanj s (predvideno) neprijetno vsebino. Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) take poskuse preprečuje s fikcijo pri neuspeli vročitvi v roke naslovniku (87. člen), vročanju z javnim naznanilom (94., 96. in 96.a člen) in pri odklonitvi sprejema (95. člen). Poenostavitev vročanja pa ne sme onemogočiti varstva pravic udeležencev postopka, zato veljavnost fikcije ni absolutna. Zakon in sodna praksa pristojnemu organu nalagata skrben preizkus obstoja podlag in pogojev za veljavnost fiktivne vročitve, naslovniku pa omogočata njeno izpodbijanje. Prispevek je namenjen kratkemu pregledu možnosti, ki so še na voljo, ko je fiktivno vročena odločitev o prekršku (odločba, plačilni nalog, sodba) že postala pravnomočna in izvršljiva, čeprav je naslovnik zaradi napak pri vročanju ni prejel niti je ni mogel prejeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Opica kot domača žival

dr. Nana Weber, 26.9.2019

Veterina (zdravstveno varstvo živali)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 36/2019• Ali je pri nas dovoljeno imeti opico kot domačo žival?
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Vsebina PP št.36/2019

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/20193 UVODNIK mag. Tatjana Bobnar Zaupanje ljudi - zrcalo našega dela 6-8 PREKRŠKOVNO PRAVO Hinko Jenull Pravno varstvo zoper fikcijo vročitve v prekrškovnem postopku 9-11 PRAVOSODJE Jan Košiček Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje d
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 26.9.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2019 16. september - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. 19. september - predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. 20. september - predlog zakona o zagotavljanju sredstev za dol
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄36

Evropski preiskovalni nalog - čezmejno zbiranje dokazov v Evropski uniji

Jan Košiček, 26.9.2019

Kazenski postopek

Jan Košiček, Pravna praksa, 36/2019Evropski preiskovalni nalog (EPN) je instrument medsebojnega sodelovanja držav članic Evropske unije (EU) pri pregonu kaznivih dejanj in se uporablja za zbiranje in zavarovanje dokazov, ki se nahajajo v drugi državi oziroma jih je treba v tej državi pridobiti. Oblikovan je kot univerzalni obrazec, ki ga pristojni organi države izdajateljice pošljejo neposredno pristojnim organom države izvršiteljice, da se v državi izvršiteljici opravijo preiskovalni ukrepi in dejanja za zbiranje dokazov. Namen tega prispevka je strnjeno prikazati osnovne značilnosti EPN, ki naj bi pomembno prispeval k razvoju učinkovitega sodelovanja med državami članicami EU pri čezmejnem zbiranju dokazov.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

< Vsi
2019(37)
> September(37)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 12. OSTALO

Avtorji

AB C ĆČDĐEFGH IJ K L M NOP QR S Š T UVW XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov