O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 10 (od skupaj 10)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Privolitev v objavo osebnih podatkov pri kandidaturi za javno funkcijo

Irena Vovk, 22.9.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Občinska komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na svojih sejah razpolaga z osebnimi podatki kandidatov, ki se prijavijo za javne funkcije. Na seji je bil podan predlog, da bi vsi kandidati že ob kandidaturi podpisali soglasje, da se strinjajo z objavo relevantnih osebnih podatkov v kandidacijskem postopku. Ali je torej pravico do kandidiranja dopustno pogojevati s podpisom dovoljenja za javno objavo osebnih podatkov?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Obdelava osebnih podatkov mladoletnih oseb

Irena Vovk, 22.9.2011

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 36/2011Ali pisno soglasje staršev oziroma zakonitih zastopnikov za zbiranje osebnih podatkov otrok za namene članstva v klubu, ali naročnine na revijo, ali za neposredno trženje velja tudi potem, ko mladoletna oseba dopolni 18 let? Ali je treba v tem primeru vnovič pridobiti soglasje od zdaj polnoletne osebe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

ZP-1G in nova prometna zakonodaja - korak v pravo smer?

Suzana Gril, 22.9.2011

Prekrški

Suzana Gril, Pravna praksa, 36/2011Minilo je šest let od začetka uporabe Zakona o prekrških (ZP-1). V tem času je bil zakon že velikokrat spremenjen in dopolnjen, zadnja sprememba ZP-1G je začela veljati 13. marca 2011. Ta je sledila spremembam, ki jih je zakonodajalec letos uvedel na področju varnosti cestnega prometa. Konec leta 2010 so namreč takrat veljavni Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP-1) nadomestili štirje novi predpisi, in sicer Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), Zakon o voznikih (ZVoz), Zakon o motornih vozilih (ZMV) in Zakon o cestah (ZCes-1). Vsi štirje novi zakoni so se začeli uporabljati 1. julija 2011. Razlog za tako prenovo naj bi bilo lažje izvajanje zelo obsežnih vsebin, ker naj bi bil ZVCP-1 preobsežen, nepregleden in neprijazen do uporabnikov. Z ureditvijo celotne materije iz ZVCP-1 po posameznih sklopih in v posameznih predpisih naj bi bila tako za organe, ki na tem področju opravljajo svoje naloge, kot tudi za storilce prekrškov, pa tudi vse druge, ki se s tem področjem srečujejo v praksi, uporaba teh predpisov preprostejša, preglednejša in boljša. Sprememba ZP-1G, ki je sledila sprejetju nove prometne zakonodaje, se večinoma navezuje na rešitve, ki so jih prinesli novi predpisi, in je bila v tem pogledu torej nujna, kljub temu pa lahko vnovič in še enkrat več ugotovimo, kako nepremišljeno je ravnanje države na področju prekrškovnega prava, ki z vsako spremembo poskuša popravljati napake iz prejšnjih novel. To pa v praksi povzroča le še večje težave.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - postopek za prevzem izvršitve kazni po sodbi tujega sodišča

Avtor ni naveden, 22.9.2011

Civilni sodni postopki

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2011Postopka za prevzem izvršitve kazni, izrečene s sodbo tujega sodišča, ni mogoče šteti za sojenje oziroma kazenski postopek v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP, zato zahteva za varstvo zakonitosti v tem postopku ni dovoljena.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Tudi odvetniki in računovodski servisi morajo preprečevati pranje denarja in financiranje terorizma

Mojca Kunšek, 22.9.2011

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 36/2011V poslovnem primežu Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT) velja sicer že več let, konkretneje pa se je začel izvajati šele v preteklem letu, ko je Urad za preprečevanje pranja denarja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Razsojeno

Toni Tovornik, 22.9.2011

Obligacije

Toni Tovornik, Pravna praksa, 36/2011 Vračilo stroškov izobraževanja
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Nekaj dodatnih misli o upravni izplačilni prepovedi

Igor Vuksanović, 22.9.2011

Civilni sodni postopki

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 36/2011Pred kratkim je spoštovana kolegica Dida Volk predstavila nekaj svojih strokovnih stališč o institutu upravne izplačilne prepovedi (UIP) iz Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Menim, da je glede nekaterih vprašanj s tem v zvezi mogoče sprejeti tudi drugačna stališča, ki jih pojasnjujem v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah - podhranjeno področje

Anže Erbežnik, 22.9.2011

Kazenski postopek

dr. Anže Erbežnik, Pravna praksa, 36/2011Mednarodnopravno sodelovanje v kazenskih zadevah postaja vse pomembnejše glede na vse večji prosti pretok med državami ter glede na možnost sodobnega transporta in komunikacij. Celoten korpus takega sodelovanja se je razvil pretežno na podlagi zagotavljanja večje učinkovitosti organom pregona, pri čemer sta bili zanemarjeni vprašanji pravic posameznika in v tej zvezi tudi dopustnosti dokazov, ki sta iz takega sodelovanja izšli. Namen tega prispevka je na kratko prikazati tri problemske sklope: (a) splošni oris sistema mednarodnopravnega sodelovanja v kazenskih zadevah med državami članicami EU, (b) nedorečenost takega sistema in (c) vprašanje dopustnosti dokazov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Zamudna sodba - sklepčnost tožbe - pogodbena kazen

Avtor ni naveden, 22.9.2011

Civilni sodni postopki, Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 36/2011Za izpolnitev obveznosti v širšem pomenu gre, ko je pravočasno opravljena izpolnitev, ki je (povsem) pravilna po načinu (vsebini) izpolnitvenega ravnanja, za izpolnitev v ožjem pomenu pa, ko je izpolnitev opravljena, vendar z napakami (stvarnimi ali pravnimi). Zamuda s pravilno izpolnitvijo obstaja tudi v primeru izpolnitve z napakami in traja v obdobju od dospelosti obveznosti do odprave napak. Tudi za primer zamude s pravilno izpolnitvijo v širšem pomenu se je mogoče dogovoriti za pogodbeno kazen, vendar se po drugem odstavku 247. člena OZ v dvomu šteje, da je pogodbena kazen dogovorjena za primer zamude z izpolnitvijo v ožjem pomenu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄36

Ima tudi državni tožilec kaj od 22. člena Ustave?

Jaka Pengov, 22.9.2011

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 36/2011Demokratični kazenski postopek jamči enakopravnost procesnih subjektov in "pošteno igro" med njimi. Ta izhaja iz krovnega načela pravičnosti v kazenskem postopku, ki se v našem pozitivnem pravu med drugim izraža v zahtevi po enakem varstvu pravic v postopkih pred državnimi organi iz 22. člena Ustave. Poglejmo si razsežnost tega člena z vidika enakopravnosti obdolženca in upravičenega tožilca v kazenskem postopku. Na konkretnem primeru bomo videli, da jamstvo iz 22. člena Ustave nekoliko doseže tudi državnega tožilca.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 36

Leto objave

< Vsi
2011(10)
> September(10)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

ABCĆČDĐE FG HIJK LMNOP QRSŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov