O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 24 (od skupaj 24)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Kako zelo se hodcu studijo nekatera pravila

Tomaž Pavčnik, 3.10.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2019Hodec, nekdanji plačanec za nasvete šarlatanstva, ki ste ga bralci lahko spoznali v moji prejšnji kolumni, je še vedno na pešpoti. Hladneje postaja, jesen pritiska. Kako iskreno se je spreobrnil, pripovedujejo njegovi občutki, ko je mrzle, meglene noči prenočil v volčjem brlogu. Topel od volčjih kožuhov se je prebudil v živi sapi in se zavedel, kako bolj človeško mu je pri srcu zdaj, kakor mu je bilo med tistimi, ki jim je bil nekoč svetoval ter z njimi vsako jutro hodil na kavo. Kakor bi se bil predramil iz dolgoletne laži, ki mu je opijanjala pogled na svet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄37

Jesenski Veliki kongres javnega naročanja 2019

Gaja Ana Pavliha, 3.10.2019

PRORAČUN

Gaja Ana-Pavliha, Pravna praksa, 37/2019Dne 16. in 17. septembra 2019 je v Portorožu potekal jesenski Veliki kongres javnega naročanja. V šestih sekcijah, ki so jih vodili priznani strokovnjaki, so govorci zbranim ponudili vpogled v teorijo in prakso javnega naročanja, pri čemer so črpali iz lastnih izkušenj in znanj ter izpostavili novosti, dobre prakse in izzive, s katerimi se soočajo naročniki in ponudniki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upoštevanje pričakovane življenjske dobe za posamezen spol pri izračunu višine odškodnine za trajno invalidnost

Neža Pogorelčnik, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 37/2014Pričakovana življenjska doba deklic, ki so se leta 2012 rodile na Finskem, je 83,7 leta, njihovih vrstnikov pa 77,7 leta. Približno šest let življenja več za ženske v primerjavi z moškimi je statistična ocena tudi za generacije, rojene v več desetletjih pred tem. Če delavca iste starosti zaradi enake nesreče pri delu utrpita enako poškodbo in hkrati postaneta trajno invalidna, bo ženska škodo zaradi zmanjšane delovne zmogljivosti v povprečju trpela še šest let po tem, ko bo moški že preminil. Pri določanju enkratne pavšalne odškodnine za tak škodni dogodek se na Finskem zato med drugim upošteva tudi pričakovana preostala življenjska doba oškodovanca oziroma oškodovanke. Posledično dobijo ženske za enak škodni dogodek višji znesek odškodnine kot moški. Vprašanje o skladnosti takega pravila z načelom enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti se je (seveda) porodilo v primeru, v katerem je bil upravičenec do odškodnine moškega spola.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ločitev družbe Telekom Slovenije - regulatorni vidik

Mark Pohar, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mark Pohar, Pravna praksa, 37/2014V javnosti je pozornost vzbudila napoved, da namerava aktualna koalicija pred prodajo družbe Telekom Slovenije, d.d., to razdeliti na infrastrukturni in storitveni del. S tem bi država ohranila lastništvo nad telekomunikacijsko infrastrukturo, saj bi kupcu ponudila le tisti del družbe, ki ponuja storitve končnim uporabnikom. Napoved je bila v strokovnih krogih deležna različnih kritik, o katerih v tem prispevku ne bom polemiziral. Želim pa opozoriti, da v primeru ločitve operaterja ne gre zgolj za poslovno odločitev njegovega lastnika, temveč ima slednji pri tem tudi nekatere postopkovne obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Dejavno razumevanje prava (Ob začetku novega študijskega leta)

dr. Marijan Pavčnik, 26.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 37/2013Pravo je sistem pravnih načel in pravil, ki so medsebojno povezana. Načela brez pravil so, če parafraziram Kanta, vsebinsko prazna, pravila brez načel so slepa. Pravo je predmet razumevanja in je razlagalni pojav, zato potrebuje oboje: načela, ki določajo cilj, težo in domet pravil, in pravila, ki dajejo načelom vsebino v času in prostoru. Pravo ni in ne more biti v celoti dano vnaprej, vnaprej so dane le prvine, ki jih ustvarjalno povezujemo in vsebinsko sodoločamo. Od vrste in značilnosti pravnega področja je odvisno, kako širok je manevrski prostor odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Obisk v kletnih vicah

Tomaž Pavčnik, 27.9.2012

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2012Votli čvekači toliko govorijo o prihodnosti, da jo bodo nazadnje povsem zapackali. Ta zapovedana osredotočenost v bodočnost, ki govor o preteklosti omalovažuje, se mi zdi podobne vrste puhlica kot tista mantra, ki proglaša za kulturni boj že čisto vsako temo, ki ni ravno finančna. Nasprotno, prav v teh skoraj zapovedih in prepovedih je nekaj ideološke prevarantskosti, predvsem pa obilo brezglavega. Si predstavljate, da bi se tudi sodišča začela spoprijemati le še s prihodnostjo, češ, pustimo preteklost, kar je bilo, je pač bilo ... podajmo si roke, pozabimo, gremo naprej. No, saj nekateri v resnici poskušajo nekaj v tej smeri, ampak jih ne velja jemati preveč resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2012⁄37

Nujni postopek za spremembo ZViS v imenu "koga ali kaj" za račun "koga ali česa"?

dr. Mirko Pečarič, 27.9.2012

Višje in visoko šolstvo

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 37/2012Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je 3. septembra 2012 na državnem portalu e-uprava.gov.si objavilo predlog novele Zakona o visokem šolstvu (ZViS). Ministrstvo predlaga sprejem predloga zakona po nujnem postopku, ki je po Poslovniku Državnega zbora RS predviden za preprečitev težko popravljivih posledic za delovanje države. Tak predlog mora vlada posebej utemeljiti (drugi odstavek 143. člena Poslovnika). Ker naj bi se odločanje po nujnem postopku v demokratičnih ureditvah uporabljalo v skrajnih primerih, kot "zadnje zatočišče pravne države", si poglejmo razloge, s katerimi ministrstvo utemeljuje nujni postopek in "hkratno" spremembo sestave Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS).
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Odgovornost za poškodbe, nastale pri uporabi otroških igrišč

Uroš Pavlina, 29.9.2011

Obligacije

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 37/2011Obiskovanje nakupovalnih središč je v zadnjih letih postalo ena najljubših prostočasnih aktivnosti slovenskih družin. Vabijo nas ugodne cene, prostorna parkirišča in široka ponudba, prav tako pa v času nakupovanja poskrbijo za varstvo naših najmlajših na številnih otroških igriščih. Starši lahko nakupe opravijo brez prisotnosti otrok, ki se v času obiska igrajo pod nadzorom animatork. Otroška igra pa prej ali slej vodi tudi k neizbežnim poškodbam. Kdo odgovarja za poškodbe, ki jih otroci utrpijo pri uporabi teh igrišč?
Naslovnica
Pravna praksa, 2011⁄37

Drobitev predpisov ali njihova simbiotična združitev?

dr. Marko Pavliha, 29.9.2011

Prekrški

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 37/2011Slovenski pravniki smo svojevrsten ceh, saj se njegovi člani in članice praviloma ne strinjamo o ničemer, tem raje pa se cinično grajamo, če nas je le kdo pripravljen gledati, poslušati, brati in po možnosti plačati, prenašati pa nas tako ali tako skoraj nihče ne mara. Kakopak ni nič narobe z dobrohotno kritiko, neetično in neokusno pa je bodisi ignoriranje mnenja in sporočila koga drugega ali pa šentflorjansko skoparjenje s pohvalo, še zlasti do mlajših kolegic in kolegov, ki jih tako že na začetku kariere demotiviramo in jim odpihnemo osvežujoč veter iz napetih jader.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄37

Za pravno varstvo "zakon spoštujočih državljanov"

Stanislav Pintar, 23.9.2010

Kazenski postopek, Pravoznanstvo

Stanislav Pintar, Pravna praksa, 37/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2010⁄37

Zamujena priložnost predlagane medijske zakonodaje

Tomaž Pavčnik, 23.9.2010

Uprava

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2010Članek iz revije Pravna praksa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2008⁄37

Mobing v slovenski zakonodaji

Maja Potočnik, 25.9.2008

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Maja Potočnik, Ana Lešnik, Ana Lešnik, Pravna praksa, 37/2008Mobing je sistematično in dlje časa trajajoče slabo ravnanje s podrejenimi, sodelavci ali nadrejenimi. Nobeno delovno okolje samo po sebi ni varno pred ravnanji posameznikov, ki sodelavcu - ne glede na hierarhični položaj - onemogočajo vestno opravljanje dela, osebnostni in profesionalni razvoj ali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2007⁄37

Svetovni dan pomorstva: čas za modro pravno zaskrbljenost!

dr. Marko Pavliha, 27.9.2007

Varstvo okolja

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 37/2007dr. pravnih znanosti, profesor na FPP in PF Univerze v Ljubljani, poslanec v Državnem zboru RS, ambasador EU za pomorstvo So vam pisani knezi že kdaj zobali alge s prezeble dlani, ko ste se namesto slovesa po čudovitem potopu pasli v topli plitvini? Ste že videli lebdeti skrivnostnega morskega...
Naslovnica
Pravna praksa, 2006⁄37

Veliki brat je v vaši pisarni

Mitja Podpečan, 28.9.2006

Elektronsko trgovanje in poslovanje, Delovna razmerja

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 37/2006Vstopanje v informacijsko družbo za pravne subjekte prinaša potrebo po prilagoditvi novemu načinu poslovanja, zavarovanju pred nevarnostmi, vendar hkrati tudi priložnost zagotavljanja večjega nadzora in pregleda nad poslovnimi ter nasploh družbenimi procesi. Obvladovanje razmer in situacij je sploh ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Prenehanje obveznega dodatnega zavarovanja - prerazporeditev na drugo delovno mesto

Peter Pogačar, 22.9.2005

Delovna razmerja

Peter Pogačar, Pravna praksa, 37/2005Na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju sem bil s 1. 1. 2001 vključen v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj sem delal na delovnem mestu, kjer se je štela zavarovalna doba s povečanjem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Internet ogroža osebne podatke (1.)

Mitja Podpečan, 22.9.2005

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Elektronsko trgovanje in poslovanje

Mitja Podpečan, Pravna praksa, 37/2005Internet je kot orodje povezal svet. Gospodarskim subjektom je omogočil lažja pogajanja in sklepanje pogodb, multinacionalkam poenostavil vodenje globalne poslovne mreže ipd. Njegov prispevek ni viden le v novih možnostih za gospodarstvo, pač pa nudi tudi vrsto prednosti pri ohranjanju družinskih, s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Študij prava: 1 + 1 + 1 + ... = 0

dr. Marijan Pavčnik, 22.9.2005

Višje in visoko šolstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 37/2005Študij prava: 1 + 1 + 1 + ... = 0 (na pragu študijskega leta) Pred dvanajstimi leti smo na Dnevih slovenskih pravnikov v Portorožu razpravljali o študiju prava in o izobraževanju pravnikov. Pogovarjali smo se, bi rekel John Rawls, izza tančice nevednosti. Nikomur ni šlo ne za točke ne za predmete...
Naslovnica
Pravna praksa, 2005⁄37

Zdravljenje duševno bolnih – kritika odločitve US RS

dr. Lidija Koman-Perenič, 22.9.2005

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Lidija Koman-Perenič, Pravna praksa, 37/2005Ustavno sodišče je odločilo, da je bila s sklepom Vrhovnega sodišča (VS), št. II Ips 719/2004 z dne 6. 1. 2005, kršena pritožnikova pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena ustave. US RS je svojo odločitev, št. Up-153/05 z dne 12. 5. 2005, objavilo v Ur. l. RS, št. 53/05. Pravica do osebne svo...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄37

O plevah in zrnju nerazumljivih vlog

Tomaž Pavčnik, 11.11.2004

Kultura in umetnost

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 37/2004Sredi razpravne dvorane je septembra stal toženec, v rokah je držal PVC vrečko, napolnjeno z zemljo in odtrganim bršljanom ter skušal doseči svoj prav. Njegov izraz je bil neartikuliran, nerazumljiv, iz njega so drli drobci, nanašajoči se na domačo parcelo in razne letne čase. Ni bil vljuden in ni s...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄37

Ob vprašanjih izrednega univerzitetnega študija

dr. Marijan Pavčnik, 11.11.2004

Višje in visoko šolstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 37/2004Dixi et salvavi animam meam Vprašanje, o katerem pišem, ni niti novo niti osamljeno. Če ga obravnavam na primeru študija prava (zlasti na fakulteti, ki ji pripadam), ravnam tako samo zato, ker mi je ta primer najbližji. Na problem sem že večkrat opozoril(*1), a je bil odziv drugačen, kot bi si že...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄37

Institucionalna ali politična kriza?

Urša Pondelek, 11.11.2004

Splošni državni akti, simboli in prazniki

Urša Pondelek, Pravna praksa, 37/2004"Saj si ne bodo upali povzročiti tako hude institucionalne krize", so bili komentarji mnogih površnih opazovalcev, katerih oči so bili uprte v oktobrsko plenarno zasedanje Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Kljub temu, da so se na izrednih sejah sestali nekateri zakonodajni odbori in se ukvarjali ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2004⁄37

Odločitev Državnega sveta skladna z ustavo

mag. Mirko Pečarič, 11.11.2004

Državni zbor in državni svet

mag. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 37/2004Primer podelitve imunitete državnemu svetniku mag. Adolfu Zupanu, katero mu je podelil Državni svet RS, je dvignil kar nekaj prahu(*1), predvsem zaradi zatrjevanja o protiustavnosti odločitve Državnega sveta. Protiustavnost naj bi izhajala iz priznanja imunitete šele v pritožbenem postopku, tj. ko j...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄37

Mirko Kostanjevec - 90 let

mag. Viktor Planinšec, 6.12.2001

Ostalo

mag. Viktor Planinšec, Pravna praksa, 37/2001Tudi na straneh tega našega pravniškega časopisa se pod kar polemičnimi prispevki z najrazličnejših pravnih področij že lep čas - ne sicer prav pogosto - pojavlja ime gospoda Mirka Kostanjevca. Nedavno, 21. novembra je slavil devetdesetletnico v Hajdini pri Ptuju, kje čil in zdrav preživlja svoj (n...
Naslovnica
Pravna praksa, 2001⁄37

Pravo in religija v Srednji in Vzhodni Evropi - Slovaška

mag. Urška Prepeluh, 6.12.2001

Verske skupnosti

mag. Urška Prepeluh, Pravna praksa, 37/2001Pred kratkim je pri dunajski Univerzitetni založbi izšla prva knjiga nove zbirke z naslovom "Pravo in religija v Srednji in Vzhodni Evropi".(*1) Ta obsežni projekt poteka pod okriljem Inštituta za pravo in religijo na Pravni fakulteti Univerze na Dunaju(*2) in naj bi v vsakem zvezku predstavil pravn...
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 37

Leto objave

2019(2) 2014(2) 2013(1) 2012(2)
2011(2) 2010(2) 2008(1) 2007(1)
2006(1) 2005(4) 2004(4) 2001(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov