Literatura

Stran 1 / 1 Dokumenti od 1 do 5 (od skupaj 5)
Publikacija	Članek
Pravna praksa, 2013⁄37	Volitve v Evropski parlament 2014 Irena Vovk, 26.9.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2013(www.myVote2014.eu) Jezik: angleščina, francoščina, nemščina, italijanščina, poljščina in španščina Tip: samostojna spletna stran Vzdrževanost: dobra Multimedijska podpora: sledite jim lahko na Twitterju in Facebooku, interaktivne igre, kmalu pa bo na voljo tudi mobil
Pravna praksa, 2013⁄37	Evropa Irena Vovk, 26.9.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2013Torek, 17. 9. Inflacija. Po podatkih Eurostata se je inflacija na letni ravni avgusta v evrskem območju v primerjavi z julijem znižala za 0,3 odstotne točke na 1,3 odstotka, v vsej EU pa za 0,2 odstotne točke na 1,5 odstotka. V Sloveniji je bila letna inflacija avgusta 2,2-odstotna, na meseč
Pravna praksa, 2013⁄37	Luksemburška kronika Irena Vovk, 26.9.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Irena Vovk, Pravna praksa, 37/2013
Pravna praksa, 2013⁄37	Načelo najtesnejše zveze pri čezmejnih pogodbah o zaposlitvi po pravu EU: izjema ali pravilo? Zoran Skubic, 26.9.2013 Evropska (gospodarska) skupnost (unija)
	Zoran Skubic, Pravna praksa, 37/2013Z dilemami uporabe Rimske konvencije se nacionalna sodišča držav članic srečujejo že vse od njene uveljavitve v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pri tem praviloma prednjačijo njene določbe, ki urejajo posebna kolizijska pravila glede pogodb o zaposlitvi v delovnih razmerjih s čezmejnim elementom. Tako je bil tretji senat Sodišča (EU) pod predsedovanjem našega nacionalnega sodnika nedavno tega pozvan k (dokončni) razlagi ključnih določb drugega odstavka 6. člena Konvencije, ki se nanašajo na določitev prava, ki se uporablja za pogodbo o zaposlitvi, če stranki ne izbereta prava, in to še zlasti, če se delo dalj časa izvaja v drugi državi.
Pravna praksa, 2013⁄37	Italijanski "okuženi" dr. Andreja Tratnik, 26.9.2013 Varstvo človekovih pravic
	dr. Andreja Tratnik, Pravna praksa, 37/2013V začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja se je v Italiji zgodila huda afera: štirideset hemofilikov, ki so potrebovali redne transfuzije krvi, in še nekaj dodatnih pacientov, ki so zaradi različnih razlogov potrebovali transfuzijo krvi ali krvne plazme, je bilo s transfuzijo okuženih z virusom HIV ter hepatitisoma B in C. Vsi okuženi so upravičeni do odškodnine, ki se izplačuje v dveh delih: v osnovnem znesku in dopolnilnem nadomestilu, ki pravzaprav predstavlja večji del odškodnine in je za okužene pomemben vir dohodka za kritje zdravljenja. Zapletlo se je pri usklajevanju tega nadomestila z inflacijo. Italijanska vlada je - nasprotno kot italijanska sodišča, vključno z ustavnim - menila, da lahko usklajevanje nadomestila preprosto ukine z uredbo. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se s takim ravnanjem ni strinjalo in je v pilotni sodbi ugotovilo množico kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
<< Prejšnja \| Stran: 1 \| Naslednja >>