O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 69)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Izjave

Avtor ni naveden, 7.3.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9-10/2019 "Če bi res želeli splošno olajšati primež, potem se sploh ne bi pogovarjali o dohodnini, temveč o prispevkih, ki tvorijo velikansko večino razlike med tem, kar podjetje izplača, in neto plačo." Kolumnist Črt Jakhel o varljivosti načrtovanih davčnih sprememb ob dejst
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj

Hinko Jenull, 7.3.2019

Kazenski postopek, Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Hinko Jenull, Pravna praksa, 9-10/2019Da je njega dni sodoben model kazenskega postopka, ki smo ga prevzeli od prejšnje države, presežen, je bilo splošno sprejeto že ob nastanku sedanjega ZKP/1994. Leta 2000 je takratna ministrica za pravosodje Barbara Brezigar imenovala prvo delovno skupino za pripravo ZKP-1. Akademska stroka se je v prizadevanja vključila z raziskavo in celovitimi izhodišči prenove leta 2006, minister dr. Lovro Šturm pa je leta 2008 že pripravil osnutek prve polovice zakona (343 členov) z okrepljenimi pooblastili policije in državnega tožilstva v predobravnavni fazi in garantno vlogo sodišča pri posegih v človekove pravice. Čeprav so za dokončanje naloge ostale le še spremembe glede glavne obravnave ter pravnih sredstev, se projekt od takrat ni premaknil.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

O Evropskem sodišču za človekove pravice - Retrospektiva posvečenega

Tim Horvat, 7.3.2019

Kultura in umetnost

Tim Horvat, Pravna praksa, 9-10/2019Konec leta 2018 je pri pariški založbi L'Harmattan izšla nova knjiga dr. Boštjana M. Zupančiča z naslovom: "O Evropskem sodišču za človekove pravice - Retrospektiva posvečenega". V njej obravnava različne teme od nastanka, razvoja in delovanja ESČP do bolj splošne obravnave dihotomije med sistemom common law in "kontinentalnim pravnim formalizmom", ki pa jo poveže tudi z izzivi, pred katerimi je ESČP. Avtorjeva zanimanja so še veliko širša, saj med drugim obravnava tudi vprašanje pravne subjektivitete nasciturusa in vpliv feminizacije moških na normativno integracijo, pa tudi vprašanje nepristranskosti v kazenskem postopku ter dialektični odnos med pravnimi pravili in pravnimi dejstvi, ki se medsebojno soustvarjajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Davki in čas obilja

Primož Cencelj, 7.3.2019

PRORAČUN

Primož Cencelj, Pravna praksa, 9-10/2019Kar je dano, je v zlato jamo zakopano. To ne velja samo za darila, ampak še bolj za proračunsko porabo. Primerjamo jo lahko celo s kožo morskega psa. V eno smer gre gladko, v drugo stan pa izjemno hrapavo. Lahko bi celo rekli, da so državni izdatki lepljive narave, ko gre za njihovo krčenje. Zato je treba imeti veliko modrosti, ko se jih vlada odloča povečati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Alternativni pristopi v davčnih postopkih

dr. Polonca Kovač, 7.3.2019

Davki občanov in dohodnina

dr. Polonca Kovač, Pravna praksa, 9-10/2019Davčni postopki so po naravi stvari "neprijazni" do strank oz. zavezancev, saj se v njih obračunava, odmerja ali celo prisilno izvršuje davčne oz. denarne obveznosti (glej 1. člen Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2)). Kljub temu se na tem področju uveljavljajo alternativni pristopi. V tem prispevku obravnavam nekaj oblik t. i. preventivnega in alternativnega reševanja davčnih sporov, ki so pri nas malo uporabljani kljub obstoju zakonskih podlag, sprejetih večinoma po smernicah EU. Namen prispevka je okrepitev dialoga med zavezanci in FURS, povečanje zavedanja o teh oblikah in o možnosti prenosa predmetnih institutov na druga upravna področja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Bojevnica

Tomaž Pavčnik, 7.3.2019

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 9-10/2019Film islandskega režiserja Benedikta Erlingssona je fotografsko lep film. Živ lik glavne junakinje se, ko se skriva pred droni in vojaškimi helikopterji, dobesedno zažira v prst, sneg in gejzirje islandske pokrajine. Osebna zgodba na eni in družbena (globalna) kulisa na drugi strani se odvijata vzporedno, med seboj blago trčita in se nazadnje humorno zasukata. Razlog, da film, in to ne prvič, nastopa v rubriki Z obrobja postave, pa je kričeč razkorak med usodo, ki jo v filmu doživlja glavna junakinja, ter usodo, ki jo film doživlja v svetu, o katerem govori, ter je - za razliko od glavne junakinje, ki konča v zaporu - celo čaščen z nagradami, tudi z ljubljanskim vodomcem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Lojalno sodelovanje z Evropsko centralno banko

Patricij Maček, 7.3.2019

Banka Slovenije

Patricij Maček, Pravna praksa, 9-10/2019Januarja letos je Evropska komisija (EK) napovedala, da bo zoper Slovenijo na Sodišču Evropske unije (EU) vložila tožbo, ker naj bi leta 2016 pri preiskavi proti uradnikom Banke Slovenije (BS) v prostorih BS prišlo do kršitve nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) in dolžnosti lojalnega sodelovanja. Kot lahko preberemo na spletni strani Predstavništva EK v Sloveniji, naj bi prišlo do zasega podatkov, ki so vsebovali dokumente in računalniško strojno opremo ECB. Ta ni predhodno odobrila zasega omenjenih predmetov, njeni kasnejši poskusi, da bi zadevo rešili sporazumno, pa so bili neuspešni. Srebrna katedra PF Univerze v Ljubljani je zato 14. februarja 2019 organizirala okroglo mizo z naslovom Ali Slovenija krši načelo lojalnega sodelovanja?, ki jo je povezoval zaslužni profesor na PF Univerze v Ljubljani dr. Ciril Ribičič.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Boljša gospodarska slika za Slovenijo

Urša Ravnikar Šurk, 7.3.2019

GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV

Urša Ravnikar-Šurk, Pravna praksa, 9-10/2019Bruto domači proizvod se je v primerjavi z lanskim letom zvišal za 4,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke manj kot leta 2017, še vedno pa malenkost več od napovedi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Žvižgači: na zdravje na čisto vest

dr. Matej Avbelj, 7.3.2019

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 9-10/2019Florence Hartmann zna pisati. Doživeto. Pa ne samo zato, ker ima talent, temveč zato, ker tisto, o čemer piše, ne le verjame, ampak tudi živi. Tisti, ki se zanimate za mednarodno kazensko pravo, gotovo niste spregledali njenega odmevnega dela Mir in kazen. V njem je opozorila na stranpoti delovanja mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo. Knjiga ni pustila nikogar hladnega. Tudi odgovornih ne, zato je sledila kazen. Ne za odgovorne, temveč za Hartmannovo. Ta izkušnja, čeprav to le nerada in zelo sramežljivo prizna, jo je najbrž navdihnila tudi k pisanju knjige o žvižgačih: slabi vesti naših demokracij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kreditne pogodbe v švicarskih frankih

dr. Jorg Sladič, 7.3.2019

Kultura in umetnost, Banke in hranilnice

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 9-10/2019V zvezi z recenzirano knjigo se je deloma "realiziralo strokovno tveganje", saj so bile konec leta 2018, tik pred natisom te knjige, objavljene štiri odločbe Vrhovnega sodišča o vprašanju potrošniških posojil v švicarskih frankih. A tako pač je pri objavah v pravni znanosti. Razvoj zakonodaje in sodne prakse lahko pripelje do tega, da je delo, ki je bilo še pred nekaj tedni izredno aktualno, samo še znanstvena razprava, ki nima več takšnega pomena za razvoj prakse.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

S tujih knjižnih polic

Lora Briški, 7.3.2019

Kultura in umetnost

Lora Briški, Pravna praksa, 9-10/2019 Minds Make Societies: How Cognition Explains the World Humans Create Pascal Boyer (Yale University Press, maj 2018, 376 strani, ISBN: 978-0300223453, 27 evrov) "Ni utemeljenega razloga, da bi človeško skupnost
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Pravni vidiki kibernetske varnosti (2. del)

Planinšek Jure, Skok Tadej, 7.3.2019

GOSPODARSKI SUBJEKTI, ZAVAROVALNIŠTVO

mag. Jure Planinšek, Tadej Skok, Pravna praksa, 9-10/2019V prvem delu prispevka sva predstavila ključna pravna vprašanja o zagotavljanju kibernetske varnosti in podala kratek pregled zakonodaje. V drugem delu pa na namišljenem primeru vdora obravnavava ukrepe za zagotavljanje kibernetske varnosti in pojasnjujeva, zakaj mora pri njihovi implementaciji, delovanju in odpravljanju posledic sodelovati ustrezno podučen pravnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Nova pravna regulativa v energetiki

Domen Kodrič, 7.3.2019

Industrija in energetika

Domen Kodrič, Pravna praksa, 9-10/2019Na konferenci Energetika in regulativa, ki je v organizaciji družbe Prosperia d.o.o. potekala 30. januarja 2019 v Ljubljani, so govorci predstavili pravne in regulatorne izzive pri prehodu v nizkoogljično družbo in spremembi vloge odjemalca elektrike, ki s svojo prilagodljivostjo postaja aktiven, in ne več pasiven člen energetskega omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Kdo naj izvršuje odredbo sodišča na podlagi tretjega odstavka 52. člena ZDZdr?

Ivan Šelih, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ivan Šelih, Pravna praksa, 9-10/2019Ob enem izmed obiskov policijskih postaj (PP) sta se predstavnika Varuha človekovih pravic RS (Varuh) seznanila s primerom privedbe osebe na podlagi odredbe sodišča, ki jo je izdalo na podlagi tretjega odstavka 52. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr). V izpostavljenem primeru je policija iskano osebo dejansko izsledila in jo privedla na PP, da bi jo prepeljala v psihiatrično bolnišnico. To namero smo problematizirali, saj menimo, da mora biti prevoz osebe z duševnimi motnjami na zdravljenje zaupan zdravstveni službi, ne pa policiji, da se v polni meri zagotovi spoštovanje osebnosti in dostojanstva osebe. Ker menimo, da so naša stališča glede izvajanja tretjega odstavka 52. člena ZDZdr lahko zanimiva tudi širši (strokovni) javnosti, jih v nadaljevanju podrobneje predstavljamo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Normativno-pravna ureditev detektivske dejavnosti

Patricij Maček, 7.3.2019

Uprava

Patricij Maček, Pravna praksa, 9-10/2019Tokrat je na Centru za poslovno usposabljanje potekala predstavitev raziskave Detektivska dejavnost v RS - analiza trenutnega stanja, smeri prihodnjega razvoja in spremembe normativno-pravne ureditve. Dogodek sta 13. februarja 2019 organizirali Detektivska zbornica RS in FVV Univerze v Ljubljani. Ugotovitve raziskave pa sta predstavila predsednik Detektivske zbornice RS dr. Miha Dvojmoč in dekan FVV Univerze v Mariboru profesor dr. Andrej Sotlar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Avtomatizirano odločanje in pravni položaj posameznika

mag. Mitja Podpečan, 7.3.2019

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

mag. Mitja Podpečan, Pravna praksa, 9-10/2019Masovni podatki oz. velepodatki (angl. big data) in računalništvo v oblaku - ki omogočata prej nedosegljive zmogljivosti obdelovanja podatkov - sta pospešila razvoj metod umetne inteligence. Čeprav glede na stanje tehnike za zdaj ne moremo govoriti o pravi oz. krepki umetni inteligenci (ang. strong artificial intelligence), pa se v praksi že srečujemo z uporabo strojnega učenja (ang. machine learning). Eden izmed primerov praktične rabe strojnega učenja je nedvomno avtomatizirano odločanje - tudi tako, ki neposredno vpliva na posameznikov pravni položaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Bil sem odvetnik

Andrej Razdrih, 7.3.2019

Kultura in umetnost

Andrej Razdrih, Pravna praksa, 9-10/2019Knjiga Rudija Šeliha Bil sem odvetnik je izjemna v več pogledih. Najprej, ker je to prva avtobiografija nekega odvetnika, ki je bil (razen nekaj začetnih let) v svoji karieri samo odvetnik, drugič, ker je avtor v središče življenjepisa postavil svoje delovanje kot odvetnik in kot funkcionar Odvetniške zbornice Slovenije (OZS), in tretjič, ker je napisana v jasnem in natančnem jeziku, ki je značilen za dobre pravnike.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Elektronsko javno naročanje Republike Slovenije

Patricij Maček, 7.3.2019

PRORAČUN

Patricij Maček, Pravna praksa, 9-10/2019Dne 1. aprila 2018 je elektronsko oddajanje ponudb postalo obvezno, s čimer je bilo omogočeno brezplačno izvajanje postopkov javnih naročil od začetka do konca v nepapirni obliki. Tokrat pa so za hitrejšo in enostavnejšo oddajo ponudb tako za domače kot tuje ponudnike na Ministrstvu za javno upravo z nekaterimi nadgradnjami posodobili sistem elektronskega javnega naročanja e-JN, so sporočili z omenjenega ministrstva. Ključna novost je, da od 1. februarja 2019 dalje ob oddaji ponudbe za podpis dokumentov ponudnik ne potrebuje več varnega elektronskega podpisa, temveč ponudbo odda kot registriran uporabnik v sistemu e-JN.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Anomalije v anomalijah direktnega naklepa

mag. Matej Žlajpah, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matej Žlajpah, Pravna praksa, 9-10/2019V članku Direktni naklep - anomalija našega kazenskega zakonika in sodne prakse je Miha Šepec izpostavil nekatere teoretično nesprejemljive in določene predlagane izboljšave. V odzivu obravnavam nekatere "nesporne premise", saj so ravno te problematične.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 7.3.2019

Državni zbor in državni svet

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9-10/2019 20. februar - predlog zakona o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. 28. februar - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstv
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Upravičenost do družinskih dajatev za družinske člane v drugi državi članici

Alenka Antloga, 7.3.2019

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Alenka Antloga, Pravna praksa, 9-10/2019Eugen Bogatu je romunski državljan, ki je od leta 2003 živel na Irskem in bil od 26. maja 2003 do 13. februarja 2009 tam tudi zaposlen. Po izgubi zaposlitve je prejemal denarne dajatve na Irskem. Dne 27. januarja 2009 pa je na Irskem zaprosil za družinske dajatve za dva otroka, ki sta prebivala v Romuniji. Temu zahtevku je minister ugodil, vendar družinskih dajatev za obdobje od 1. aprila 2010 do 31. januarja 2013 ni odobril z obrazložitvijo, da pritožnik v tem obdobju ni več opravljal dejavnosti zaposlene osebe na Irskem, prav tako pa v tem obdobju ni prejemal dajatev, za katere se plačujejo prispevki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Quod est veritas v kaznovalnem pravu?

mag. Luka Vavken, 7.3.2019

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki, Kazenski postopek

mag. Luka Vavken, Pravna praksa, 9-10/2019Judeja je bila v prvem stoletju našega štetja precej nepomembna in obrobna rimska provinca. Temu primerna je bila tudi vloga Poncija Pilata, ki je bil leta 26 imenovan za njenega upravitelja. Zanj bi tako kot za številne druge rimske upravitelje komaj vedeli, če se ne bi po nenavadnem zgodovinskem naključju znašel sredi sodnega postopka zoper Kristusa. Med njegovim zaslišanjem je cinično izrekel besede: "Quod est veritas - kaj je resnica?" Ob tem se verjetno ni zavedal, da bo to vprašanje, znano tudi kot Pilatova skepsa, še dva tisoč let odmevalo v zgodovini človeštva. Do današnjih dni namreč nima jasnega in enoznačnega odgovora. Tudi v kaznovalnem pravu ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Vsebina PP št.9-10/2019

Avtor ni naveden, 7.3.2019

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 9-10/20193 UVODNIK Hinko Jenull Državno tožilstvo - dvajset let obljub in pričakovanj 6-7 KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - ODMEV mag. Matej Žlajpah Anomalije v anomalijah direktnega naklepa 7-8 ČLOVEKOVE PRAVICE Ivan Šelih Kdo naj izvršuje odredbo sodiš
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Zdravniška licenca za samostojno delo in slovenske administrativne planke

Kalan Živčec Gordana, Hren Timon, Marko Simona, 7.3.2019

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Gordana Kalan Živčec, Timon Hren, Simona Marko, Pravna praksa, 9-10/2019Država je dolžna organizirati zdravstveno oskrbo državljanov in zdravniško delo tako, da je sistem varen, dostopen, kakovosten in ekonomsko vzdržen. Zdravniški poklic je eden od reguliranih poklicev. Z veljavno specialistično licenco ima zdravnik pravico izvajati zdravniško službo tako v javnem kot zasebnem sektorju. Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen in svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši. Namen prispevka je spodbuditi razpravo v strokovni javnosti o vprašanjih, povezanih z izvajanjem zdravniške službe, svobodo zdravnika in svobodo bolnika pri izbiri zdravljenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2019⁄9-10

Šeriatsko pravo (3. del)

mag. Urška Klakočar Zupančič, 7.3.2019

Ostalo

mag. Urška Klakočar-Zupančič, Pravna praksa, 9-10/2019Sledilci preroka Mohameda so za časa njegovega življenja in po njegovi smrti z ognjem in mečem širili svojo vero na vse strani. Do leta 651 so si pokorili Sveto deželo Palestino, Mezopotamijo, Sirijo, Egipt ter ozemlja do srednje Azije. Do leta 716 pa so zasedli skoraj celoten Pirenejski polotok in del južne Francije ter močno ogrožali že oskubljeno Bizantinsko cesarstvo. Sledila je notranja utrditev islama na osvojenih ozemljih, kar je zajemalo uveljavljanje (božanskega in nespremenljivega) šeriatskega prava. Pravna teorija se je razvijala v okviru muslimanskih sunitskih in šiitskih pravnih šol. Družinskopravno materijo v klasičnem šeriatskem pravu smo si že ogledali, zdaj pa se posvetimo klasičnemu islamskemu dednemu in kazenskemu pravu.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 9-10

Leto objave

2019(43) 1993(26)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEFGH IJ K LM N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov