O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 64)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Sveženj dogovorov devete ministrske konference WTO - dejanski uspeh ali začasna rešitev?

dr. Irena Peterlin, 19.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 49-50/2013Pred dobrim tednom se je na Baliju v Indoneziji končala deveta konferenca ministrov Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Trgovinskim pogajalcem je po dvanajstih letih brezuspešnih pogajanj, začetih v Dohi, uspelo doseči konkreten dogovor v obliki sporazuma o olajševanju trgovine (ang. Agreement on Trade Facilitation). Od ustanovitve WTO je to prvi dogovor, ki se nanaša na liberalizacijo trgovine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Kdaj imetnik služnosti postane davčni zavezanec za nepremičninski davek

dr. Jernej Podlipnik, 19.12.2013

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 49-50/2013V PP, št. 47/2013 in 48/2013, smo lahko prebrali kratek pregled določb Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr). Nekatere domnevno sporne rešitve Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) so bile v medijih že večkrat omenjene (na primer obdavčitev stavb, v katerih delujejo občinski vrtci, šole ipd., začasna sprememba občinskega davka v državnega, omejena pravica do pritožbe, vprašanje davčne osnove, primernost sprejema zakona po nujnem postopku) in samo vprašanje časa je, kdaj bo katere od njih presojalo Ustavno sodišče. Gotovo pa bomo kakšen strokovno utemeljen prispevek na to temo lahko zasledili tudi v Pravni praksi. Tokrat bom obravnaval eno od spornih zakonskih rešitev, ki ni doživela medijske pozornosti, in sicer predvsem zato, ker so v koherenten zakonski predlog posegli poslanci koalicije, sprejeli amandma, ki učinkuje celo v nasprotju z njihovimi lastnimi razlogi za sprejem, hkrati pa rešitev očitno povzroča precej težav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄49-50

Preostale novosti ureditve postopka prisilne poravnave v noveli ZFPPIPP-F

dr. Nina Plavšak, 19.12.2013

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 49-50/2013Z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F), ki je začel veljati 7. decembra 2013, je bila ureditev postopkov zaradi insolventnosti dopolnjena z nekaterimi novimi instituti, ki naj bi zagotovili pravne okvire za učinkovitejše prestrukturiranje podjetij in pripomogli k učinkovitejšemu vodenju teh postopkov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Varnostno-obveščevalne službe na prepihu

Nataša Pirc Musar, 12.12.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 48/2013Po treh mesecih dela in treh zelo napornih in dolgih sestankih s predstavniki ZDA je ad hoc skupina, ki jo je ustanovil Svet EU z namenom preveriti navedbe iz razkritij Edwarda Snowdna, končala svoje delo. Že vnaprej smo vedeli, da gre za misijo iskanja oziroma preverjanja dejstev in da bo naloga izvedeti kaj več iz prve roke zelo težka. In tako je tudi bilo, zelo težko smo, razumljivo, karkoli o metodah dela izvlekli iz ameriških kolegov, bolj zgovorni so bili le pri zatrjevanjih, da za vse obstajajo pravne podlage. Poročilo je treba torej brati kot dokument, ki potrjuje vsaj nekaj od tega, kar o delovanju Nacionalne varnostne agencije (National Security Agency - NSA) beremo v medijih. Potrjuje namreč tisto, kar so Američani v tej fazi bili pripravljeni priznati, in seje dvom v tisto delovanje ZDA, o katerem niso želeli spregovoriti niti besede. Kot članica te delovne skupine sem se seveda osredotočila na varstvo osebnih podatkov, strokovnjaki s tega področja smo namreč delali skupaj s strokovnjaki za obveščevalno dejavnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄48

Dopolnjena ureditev prisilne poravnave z novelo ZFPPIPP-F

dr. Nina Plavšak, 12.12.2013

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 48/2013insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F)1 v novem oddelku 4.8 Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)2 ureja posebna pravila za prisilno poravnavo nad veliko ali srednjo družbo. Z novelo ZFPPIPP-F so bila dopolnjena tudi nekatera splošna pravila o prisilni poravnavi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Beštiarij

Tomaž Pavčnik, 5.12.2013

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 47/2013Sem in tja, zdaj bolj, drugič še bolj, se nam stvari potujijo. Kdaj le za hip, spet drugič pusti dogodek v nas usedlino neresničnosti, lahko tudi tesnobe, strahu, norosti. Neko dopoldne sem zavil kot običajno navzgor po Prečni ulici. Slišal sem, kako je gospodarica poklicala svojega psa. Sem res slišal prav in mu je rekla Stalin? Ali pa je bil morda Taras? Potem sem se zazrl v ta pasji obraz in res: pod smrčkom se je košatila siva dlaka, njegov pogled izpod prav tako sivih pasjih obrvi pa je bil pasje nepredvidljiv.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄47

Priprava zakona je resno in odgovorno strokovno delo, in ne sredstvo samopromocije

dr. Nina Plavšak, 5.12.2013

Pravoznanstvo

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2013Nina Plavšak, dr. pravnih znanosti Državni zbor je na seji 27. novembra 2013 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F). Najpomembnejše spremembe in dopolnitve, ki jih bo uveljavila ta novela,
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄46

Valat

dr. Marko Pavliha, 28.11.2013

Kultura in umetnost

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 46/2013Silno nemirna in nagajivo neukrotljiva je nevidna nabrekla žilica, ki sili pravnike z vseh vetrov k literarnemu ustvarjanju. Za pokušino pomislimo na Montaigna, Donna, Goetheja, Dickensa, Rilkeja, Kafko, Schlinka, Grishama, Prešerna, Tavčarja, Kersnika, Gradnika, Pavčka in preostale umetnike, ki so juridično tehtnico razbremenili ali povsem zamenjali s peresom. Hvaljene muze in boginje na višavah, da jih je še zmeraj smela četica tudi na našem koščku planeta, čilih, vedrih in književno navdahnjenih, recimo Remec, Geister, Karlovšek, Petek Levokov, Polič in Tekavec. (Ne)pričakovano se jim je pridružil še slavni odvetnik dr. Peter Čeferin, prvo davnega leta 1963 z gledališkima satirama, potem z anekdotami iz svojega odvetniškega življenja, nedavno pa še z avtobiografskimi utrinki z naslovom Valat (Litera, Maribor 2013, 135 strani). Po besedah urednika Orlanda Uršiča je avtor v oseminštiridesetih zgodbah zajel vse svoje življenje od rojstva dalje, pravzaprav še nekaj ur poprej, njegovo iskrenost, jezikovni verizem, trmo in vztrajnost pa je s prikupno šaljivimi ilustracijami upodobil Izar Lunaček.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄45

Notarska prodaja zaradi zunajsodne uveljavitve hipoteke

dr. Nina Plavšak, 21.11.2013

Odvetništvo in notariat, Obligacije

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 45/2013Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnih zavarovanjih (ZFZ-C) je v naši ureditvi uveljavil nov pravni institut ? zunajsodno prodajo nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke. Zakon se je začel uporabljati 9. novembra 2013.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Za večjo obveščenost potrošnikov o njihovih pravicah

Vid Pavlica, 14.11.2013

TRGOVINA

Vid Pavlica, Pravna praksa, 44/2013Zasipanje s svežnji kompleksnih informacij ni obveščanje potrošnikov, saj kaj hitro privede do avtomatskega klikanja v ustrezne obrazce, z namenom čim hitrejšega končanja spletnega nakupa. To je bilo eno glavnih sporočil letne konference o evropskem potrošniškem pravu, ki jo je 10. in 11. oktobra letos v Trierju v Nemčiji organizirala Akademija za evropsko pravo (ERA). Konferenca je obravnavala aktualno dogajanje glede predpisov EU in najnovejšo prakso Sodišča EU, ki se nanaša na potrošniško pravo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Olika in omika sta etična abeceda

dr. Marko Pavliha, 14.11.2013

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 44/2013"Omika je zadnja stvar, ki se je smemo nadejati v tej deželici pohujšanja in cankarjanskih likov," je upravičeno potožil bodeči novinar Boris Jež, jaz pa bi si drznil pridati, da med slovenske eksotične posebnosti spadajo še podalpska robatost, brezbrižnost, egoizem, pohlep in zavist. Primanjkuje nam že bontona kot smelega in olikanega vedenja, kaj šele omike, ki zajema kulturo, izobrazbo in vzgojo. Franc Terseglav alias Urbanus je pred skorajda stotimi leti sijajno zapisal, da so olika, lepo vedenje in prikupljive manire "vedno naraven sad notranje srčne omike in dušne lepote", prava vljudnost pa je "cvet duševne čednosti, globoke etične izobrazbe in resnične ljubezni do bližnjega, ki izvira iz spoštovanja do neskončnega dostojanstva človeške osebnosti".
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄44

Vpliv višje davčne stopnje na pogodbo o izvedbi javnega naročila

Maja Prebil, 14.11.2013

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 44/2013Z 10. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (ZIPRS1314-A) je bilo določeno, da se ne glede na prvi in drugi odstavek 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1) od 1. julija 2013 dalje davek na dodano vrednost obračunava in plačuje po povišani stopnji, in sicer po splošni stopnji 22 odstotkov od davčne osnove po ZDDV-1 in po nižji stopnji 9,5 odstotka od davčne osnove po ZDDV-1. Zakonodajalec je s to spremembo višine davčne stopnje vplival na številna pravna področja, med drugim tudi na področje prava javnih naročil, na katerem se ponudnikom postavlja vprašanje, ali lahko od naročnikov v primeru že sklenjene pogodbe o izvedbi javnega naročila zahtevajo spremembo cene zaradi višjega davka, enako vprašanje pa se postavlja tudi ponudnikom, ki so svojo ponudbo oddali pred spremembo davčne stopnje, pogodba o izvedbi javnega naročila pa bo sklenjena šele po uveljavitvi višje davčne stopnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄42-43

Reference v pravu javnih naročil

Potočnik Maja, Prebil Maja, 7.11.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 42-43/2013Referenca je po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik v preteklosti že uspešno izvedel naročilo, v obsegu in kakovosti, ki sta primerljiva novemu javnemu naročilu, za katerega ponudnik oddaja ponudbo. Na podlagi dejstva, da je ponudnik v preteklosti primerljivo naročilo že uspešno izvedel, je mogoče utemeljeno oziroma upravičeno sklepati, da ima tak ponudnik ustrezno znanje in izkušnje, potrebne za izvedbo javnega naročila. Razumljivo je, da se morajo referenčna dela nanašati na istovrstna oziroma primerljiva opravila, katerih izvedba se pričakuje od izvajalca, saj je le tako mogoče upravičeno sklepati, da bo izvajalec tudi razpisano naročilo izvedel uspešno. Kako in v kolikšnem obsegu mora ponudnik izkazovati istovrstnost oziroma primerljivost izvedenih opravil, je v vsakem posameznem primeru odvisno od naročnika in konkretne opredelitve zahteve v razpisni dokumentaciji, pri kateri naročnik upošteva zlasti specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne zahteve v zvezi z njegovo izvedbo, kadar je to potrebno. Ali se ponudnik lahko sklicuje na zmogljivosti tretjih, na primer svojih podizvajalcev? Ali posamezna referenca lahko "pripada" več gospodarskim subjektom? Ali naročnik v javnem naročilu lahko zahteva, da predmet javnega naročila izvaja zgolj nekdo, ki je v preteklosti že izvedel dela, ki so primerljiva predmetu javnega naročila?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili

Neža Pogorelčnik, 18.10.2013

Kultura in umetnost

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 40-41/2013Zadnji deli s tega področja, Obligacijski zakonik s komentarjem v štirih knjigah in Obligacijski zakonik z uvodnimi pojasnili dr. Marka Ilešiča, nosita letnico 2003. Dolgo obdobje do danes je (na srečo) mogoče pripisati predvsem nespremenljivosti Obligacijskega zakonika (OZ). Ta je bil namreč od 1. januarja 2002, ko je začel veljati, predmet spremembe le v enem členu (OZ-A), Ustavno sodišče pa je vanj (delno) poseglo zgolj enkrat. Kljub stabilnosti njegove vsebine pa se širše področje obligacijskega prava spreminja. Uvodna pojasnila dr. Damjana Možine (GV Založba, Ljubljana, 2013, 466 strani), ki poleg strukture OZ orisujejo še razvoj panoge v nekaterih posebnih zakonih in vpliv evropskega prava nanjo, so zato več kot dobrodošla.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Pomilostitev kot (ne)izogibna revizija sodne odločbe?

dr. Dragan Petrovec, 18.10.2013

Sodišča

dr. Dragan Petrovec, Pravna praksa, 40-41/2013Pravzaprav je razmeroma malo razmišljanj o pomilostitvi kot posebnem pravnem institutu. V zadnjih desetih letih je nabor slovenskih strokovnih besedil zelo skromen. Mislim pa, da ni s tem prav nič narobe. Očitno se niti pravnim teoretikom niti praktikom ne zdi, da bi bilo pri pomilostitvi že izvorno kaj posebej spornega in bi bilo treba razmišljati o spremembah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Pablo Picasso: Ciencia y caridad

Tomaž Pavčnik, 18.10.2013

Ostalo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 40-41/2013 Potem si rečeš: Bolje ne bo nikoli. In še: Kako je mogoče, da me gospodarsko stanje te države tako zelo gane. Skoraj do solz. Se sprašuješ in gledaš skozi okno. Po tem, ko si po nekaj minutah neha
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄40-41

Kraljestvo forenzičnih pacientov izza tančice

Nerat Barbara, Pustoslemšek Miran, 18.10.2013

Izvrševanje kazenskih sankcij, amnestija in pomilostitev

dr. Barbara Nerat, mag. Miran Pustoslemšek, Pravna praksa, 40-41/2013Enota za forenzično psihiatrijo, locirana v drugem nadstropju Oddelka za psihiatrijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor (EFP UKC Maribor), je splošno nevarnim storilcem kaznivih dejanj svoja vrata odprla 1. junija 2012, ko je uradno začela delovati in sprejemati prve paciente, torej osebe, ki jim je bil izrečen varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, pa tudi pripornike in obdolžene, ki jim je odrejeno opazovanje zaradi izdelave psihiatričnega izvida in mnenja glede ugotavljanja stopnje (ne)prištevnosti in/ali sposobnosti za udeležbo v kazenskem postopku. Težave v zvezi z namestitvijo in korektno izvedbo medicinske terapevtske obravnave forenzičnih pacientov za zidovi edinstvenih enot F1 in F2 manj kot leto in pol po odprtju razkrivava v naslednjem prispevku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄39

Opazovanje dejanskega pravdnega uspeha strank

Ocepek France, Pahor Marko, 10.10.2013

Civilni sodni postopki

France Ocepek, dr. Marko Pahor, Pravna praksa, 39/2013Ko se stranke odločijo, da bodo pred sodiščem reševale svoj civilni spor, jih lahko k temu ženejo različni dejavniki. Razlogi so lahko povsem iracionalni (nagajanje, zamere iz preteklosti itd.) ali pa racionalni - nekdo intimno občuti, da mu je drugi s svojim ravnanjem posegel v njegovo pravno zavarovano dobrino, in bi rad dosegel vzpostavitev zakonitega stanja. Čeprav so možne tudi situacije, v katerih končna uspešnost stranke s prisojeno pravno posledico za stranko sploh ni bistvena (iracionalnost), lahko domnevamo, da je za večino zelo pomembno, ali bo sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in koliko mu bo ugodilo. Končna uspešnost strank je v civilnih pravdah merljiva, saj so vrednosti spornega predmeta denarno izražene. V Sloveniji primerljive raziskave uspešnosti strank še ni bilo objavljene, zato smo se lotili statističnega raziskovanja njihove dejanske uspešnosti v klasičnih civilnih pravdah, ki so bile na prvi stopnji končane pred pravdnim oddelkom Okrožnega sodišča v Ljubljani.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄37

Dejavno razumevanje prava (Ob začetku novega študijskega leta)

dr. Marijan Pavčnik, 26.9.2013

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 37/2013Pravo je sistem pravnih načel in pravil, ki so medsebojno povezana. Načela brez pravil so, če parafraziram Kanta, vsebinsko prazna, pravila brez načel so slepa. Pravo je predmet razumevanja in je razlagalni pojav, zato potrebuje oboje: načela, ki določajo cilj, težo in domet pravil, in pravila, ki dajejo načelom vsebino v času in prostoru. Pravo ni in ne more biti v celoti dano vnaprej, vnaprej so dane le prvine, ki jih ustvarjalno povezujemo in vsebinsko sodoločamo. Od vrste in značilnosti pravnega področja je odvisno, kako širok je manevrski prostor odločanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄35

Ura resnice

Tomaž Pavčnik, 12.9.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 35/2013Ko berem zadnji roman Milana Kleča Ura resnice in vame kot bralca nujno leze tudi pravnik, sem na strani avtorja. Ob obilici smeha to ni preveč težko. Hkrati pa se zanj tudi malo bojim, saj si lahko predstavljam, kako bi se na morebitno tožbo k
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Novela ZPVPJN ali kako vsaka nova vlada spremeni takse za vložitev revizijskega zahtevka

mag. Maja Potočnik, 29.8.2013

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 33/2013Ko je med pogovorom s kolegom razprava nanesla na prvo spremembo Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (ZPVPJN), ki je bila v Uradnem listu RS objavljena 26. julija 2013, mi je ta mimogrede omenil, da je bila sprememba pričakovana in logična, saj vsaka leva vlada revizijske takse močno poviša, vsaka desna vlada pa jih ponovno zniža. To se v Sloveniji očitno nikomur ne zdi nič neobičajnega, enako, kot ni nič neobičajnega, da je zmožnost pravnega varstva v pravu javnih naročil pogojena s tem, koliko ima posamezni gospodarski subjekt pod palcem. Brez vrednostnih sodb do dela politikov bi rada izrazila željo, da bi moja generacija mladih pravnikov svojo poklicno kariero razvijala v državi, v kateri naše delo ne bi bilo odvisno od hipnih muhastih odločitev vladajoče elite.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄33

Kam je odšlo načelo sorazmernosti?

Nataša Pirc Musar, 29.8.2013

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Pusar, Pravna praksa, 33/2013Ko sem bila imenovana v posebno skupino, ki bo za evropsko komisarko za pravosodje in človekove pravice Viviane Reding pripravila poročilo o vohunjenju za državljani EU, sem pred prvim sestankom julija v Bruslju želela izvedeti, kakšno je stališče naše vlade do afere Snowden in množičnega zbiranja osebnih podatkov o naših komunikacijah prek telefona in interneta s strani ameriške varnostno-obveščevalne agencije (NSA). Sodelavka predsednice vlade je gospe Bratušek prenesla mojo željo, da bi se z njo slišala, a žal do razgovora do danes ni prišlo. Razumem, da je premierka zelo zaposlena, a se bojim, da me na kratek razgovor ni povabila zato, ker Slovenija stališča sploh nima. In to me skrbi, skrbi predvsem zato, ker so velike države tiho, zato ker same množično počno isto, male, kot je naša, pa nimajo poguma, da bi sploh kaj rekle, in si morda želijo početi isto.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄31-32

Spremljevalec otroka v šoli

Aleš Potočnik, 22.8.2013

Splošno o vzgoji in izobraževanju

Aleš Potočnik, Pravna praksa, 31-32/2013>• Kako je mogoče prvošolcu zagotoviti spremljevalca v šoli oziroma kako zagotoviti otroku pomoč pri nadzorovanju njegove bolezni (diabetes) v času, ko je v šoli?
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄28

Učinek klišejev v obrazložitvah

Tomaž Pavčnik, 18.7.2013

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 28/2013Pravičnost, ki naj jo da sodba, je dveh vrst. Prvo prinaša konkretna odločitev, ki neposredno vpliva na življenje strank. Ko brskamo po sodni praksi, se izreku ne posvečamo kaj dosti ali pa ga, še večkrat, nezavedno in rutinirano preskočimo, zasenčimo kot nekaj za nas nezanimivega. Večkrat preskočimo nato še širši del obrazložitve, kar samo priča o tem, kako so sodne odločbe preobložene s sporočilno nepomembnimi prvinami. Od tam dalje lahko naletimo na drugo prvino, drugo vrsto pravičnosti. To je utemeljevanje pravnih stališč. To je tisto, kar nas zanima, ko pregledujemo sodno prakso ali ko prebiramo kakšno svežo odločbo, ki prinaša nekaj novega - ne le za stranke, ki jih zadeva, marveč za pravo kot tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2013⁄26

Uspeh slovenske ekipe na tekmovanju THEMIS

Strnad Nataša, Pavlica Vid, Zakrajšek Mitja, 4.7.2013

Ostalo

Nataša Strnad, Vid Pavlica, Mitja Zakrajšek, Pravna praksa, 26/2013V Bruslju je od 16. do 20. junija 2013 potekalo eno od štirih polfinal tekmovanja THEMIS, ki ga organizira Evropska mreža za izobraževanje v pravosodju (European Judicial Training Network - EJTN). Tematika izbranega polfinala je bila razlaga in uporaba 5. in 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP). Tekmovanje je namenjeno strokovnim sodelavcem in sodnikom ter tožilcem začetnikom, poteka pa v angleškem jeziku.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(3) 48(2) 47(2) 46(1)
45(1) 44(3) 42-43(1) 40-41(4)
39(1) 37(1) 35(1) 33(2)
31-32(1) 28(1) 26(2) 24-25(2)
23(1) 22(2) 21(3) 20(1)
19(1) 18(3) 16-17(4) 14(2)
13(3) 11(1) 10(1) 9(2)
7-8(3) 6(2) 5(1) 4(2)
3(1) 2(1) 1(2)

Leto objave

< Vsi
2013(64)
> Januar(6) > Februar(6) > Marec(4) > April(9) > Maj(8) > Junij(5) > Julij(3) > Avgust(3) > September(2) > Oktober(5) > November(6) > December(7)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov