O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 4
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Se mora posameznik z vstopom v poslovni svet res v celoti odpovedati svoji zasebnosti?

Mojca Prelesnik, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o sodnem registru (ZSReg), katere posledica bo, da bodo na spletu zbirno (na enem mestu) dostopni vsi podatki o tem, v katerih poslovnih subjektih vse je posameznik ustanovitelj (družbenik), član uprave ali nadzornega sveta, in to na način iskanja po imenu in priimku osebe. Predlagatelj kot temeljni cilj, za katerega si prizadeva sprememba novele, navaja varnost pravnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 18.12.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 49-50/2014 Drugi del: od 8. do 14. decembra 2014 8. 12. 1946 Danes imam predavanje iz uvoda v pravoznanstvo v prvem letniku. Ta predmet skupaj s kolegom (na mene odpade manjši del) predavam tudi izrednim študentom, druge pedagoške obveznosti pa imam v prvem letniku
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Omejitev pravice do izjave

dr. Neža Pogorelčnik, 18.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ali je treba pravico do izjave, ki je sestavni del temeljnega načela spoštovanja pravice do obrambe in ki je poleg tega določena v 41. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da mora upravni organ, kadar namerava za nezakonito prebivajočega tujca sprejeti odločbo o vrnitvi ne glede na to, ali se ta odločba izda kot posledica zavrnitve dovoljenja za prebivanje, in zlasti kadar obstaja nevarnost pobega, zainteresirani osebi omogočiti, da poda svoje stališče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Kakovost zraka v Sloveniji

Bagari Sara, Baloh Tadej, Bizjak Nejc, Devjak Lea, Petrovič Maja, Golija Polona, Rotar Urška, Ušeničnik Urša, Repe Gaja, 18.12.2014

Varstvo okolja

Sara Bagari, Tadej Baloh, Nejc Bizjak, Lea Devjak, Maja Petrovič, Polona Golija, Urška Rotar, Urša Ušeničnik, Gaja Repe, Pravna praksa, 49-50/2014V okviru Pravne klinike za varstvo okolja smo v lanskem študijskem letu študentje na PF Univerze v Ljubljani pod drobnogled postavili vprašanje kakovosti zraka v Sloveniji. Pri raziskovanju pravnih temeljev in institutov, ki se nanašajo na pravico do zdravega življenjskega okolja, smo se osredotočili na njihovo udejanjanje v praksi, in sicer na dveh najbolj degradiranih območjih v Sloveniji - Celjski kotlini in Zasavju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Korporacijska kondikcija po izbrisu družbe iz registra

mag. Jerneja Prostor, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Jerneja Prostor, Pravna praksa, 49-50/2014Zelo preprosto lahko korporacijsko kondikcijo pojasnimo na naslednjem primeru: delniška družba ima štiri delničarje, trije so družbi zagotovili vsak po 25.000 evrov v obliki denarnega vložka, četrti pa 30.000 evrov v obliki stvarnega vložka, na primer avtomobila. Družba nato zaradi vpliva, ki ga ima četrti delničar v družbi, avtomobil čez tri leta proda četrtemu delničarju za 5.000 evrov manj, kot je takrat dejansko vreden. Pride do prepovedanega vračila vložka po 227. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Ta posel je torej nezakonit in je kot tak ničen v celoti, saj je kupnina bistvena sestavina (negospodarske) prodajne pogodbe, zato instituta delne ničnosti ne moremo uporabiti. Čeprav v tem primeru interes upnikov ni ogrožen, ker jih (denimo) družba lahko poplača, je treba zavarovati interes drugih delničarjev. Pravice delničarjev se bodo namreč v tej družbi uresničevale glede na njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu, torej bo imel četrti delničar največji delež pravic, glede na dejanski vložek v družbo (25.000 evrov) pa bi moral vsak uresničevati četrtino pravic. Zato bodo preostali delničarji v tem primeru zainteresirani za uveljavljanje ničnosti posla, s katerim je prišlo do kršitve 227. člena ZGD-1 (do prepovedanega vračila vložka) in posledično do uveljavljanja korporacijskopravnega zahtevka družbe od četrtega delničarja na podlagi 233. člena ZGD-1 (zahtevek za vračilo avtomobila).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Iztožljivost vsebine načrta za kakovost zraka

mag. Tanja Pucelj Vidović, 11.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Pucelj-Vidović, Pravna praksa, 48/2014Predlog za predhodno odločanje je Vrhovno sodišče Združenega kraljestva vložilo v okviru spora med okoljsko nevladno organizacijo in pristojnim državnim organom, od katerega je organizacija ClientEarth zahtevala popravek nekaterih načrtov za kakovost zraka. Odločitev Sodišča EU se nanaša na razlago Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki za nekatera onesnaževala v zraku predpisuje ravni oziroma mejne vrednosti (standarde kakovosti zraka), ki so jih bile države članice EU dolžne doseči do predpisanih rokov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Pogoji in omejitve registracije trirazsežne znamke

Klemen Pohar, 11.12.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 48/2014Znak, kot ga opredeljuje Direktiva 2008/95/ES, obsega tudi trirazsežne znake, zato je tudi te znake mogoče registrirati kot znamke. Pri registraciji trirazsežnega znaka je treba posebej paziti na nekatere splošne pogoje za registracijo znamke in na posebne omejitve, ki se nanašajo na registracijo nekaterih oblik. Najprej je treba paziti, da oblika, ki se jo želi registrirati, ni določena preširoko. Nadalje je treba paziti, da ima znak, ki se ga želi registrirati, razlikovalni učinek. Poleg tega je treba paziti tudi, da trirazsežni znak ni sestavljen izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, iz oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Alternativno reševanje sporov v upravnem pravu

dr. Mirko Pečarič, 11.12.2014

Kultura in umetnost

dr. Mirko Pečarič, Pravna praksa, 48/2014Dočakali smo izid dela, ki obravnava alternativno reševanje sporov (ARS) v upravnih postopkih in ponuja alternative klasičnim rešitvam. Gre predvsem za opis prakse v izbranih državah - v Nemčiji, na Nizozemskem, v Španiji, na Danskem, v Franciji, v Italiji, v Belgiji, v Avstriji, v Sloveniji, na Češkem, na Poljskem, na Madžarskem, v Veliki Britaniji, v Romuniji, v Srbiji in v EU. Pri pisanju knjige je sodelovala tudi profesorica na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani dr. Polonca Kovač, na kar smo lahko ponosni. Knjiga v izvirniku nosi naslov Alternative Dispute Resolution in European Administrative Law (urednika Dacian C. Dragos in Bogdana Neamtu, založba Springer, New York 2014).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Predpraznični dnevnik

dr. Marijan Pavčnik, 11.12.2014

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 48/2014 Prvi del: od 24. novembra do 7. decembra 2014 Urednik me je ljubeznivo povabil, naj kaj napišem za Pravno prakso - uvodnik ali kakšen drug prispevek. Za zdaj se odzivam s kratkimi dnevniškimi zapisi v predprazničnem obdobju, ki mi zaradi pedagoških in drugih obveznosti ne omog
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Ukrepi prestrukturiranja velike ali srednje družbe v postopku prisilne poravnave

dr. Nina Plavšak, 4.12.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F)2 dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F3 je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so obravnavani položaji in pravna vprašanja glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Je prehransko dopolnilo lahko ekološko pridelano

dr. Neža Pogorelčnik, 4.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 47/2014Družba Herbaria proizvaja pijačo Blutquick - mešanico sadnih sokov z zeliščnimi izvlečki. Poleg sestavin ekološkega kmetijskega izvora vsebuje tudi neekološke vitamine in železov glukonat. Pijača se prodaja kot prehransko dopolnilo z železom in vitamini, na embalaži pa je logotip EU, ki kaže na postopek ekološke pridelave, in trditev, da "železo prispeva k normalni tvorbi rdečih krvnih celic in hemoglobina".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Kritje stroškov predlagateljevega pravnega pooblaščenca pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine

dr. Saša Prelič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 46/2014V položajih, ko Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičencem priznava pravico do primerne denarne odpravnine, je za varovanje njihovega interesa pred tveganjem, da zavezanec za njeno izplačilo višine ne bi določil ustrezno (primerno), zakon predvidel možnost sodnega preizkušanja njene primernosti. Preizkus se opravi v nepravdnem postopku posebne vrste, vanj pa se kot ekspertno telo praviloma vključuje poravnalni odbor, pred katerim lahko udeleženci postopka sklenejo tudi poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Še o neodvisnosti tožilstva in tožilcev

Pristavec Tratar Evelin, Pavlin Peter, 27.11.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Evelin Pristavec-Tratar, Peter Pavlin, Pravna praksa, 46/2014Avtor Blaž Mrva se v PP št. 39/2014 s prispevkom Neodvisnost tožilstva in tožilcev - zakaj? sprašuje, ali je upravičeno in smotrno ter z Ustavo skladno dejstvo, da "ni samostojno le tožilstvo, ampak so samostojni tudi posamezni tožilci". Navaja primerjavo s Francijo, Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. V nadaljevanju prikaže posamezne segmente Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in sklene, da ni razloga, da bi bila ureditev tožilstva v Sloveniji drugačna kot v drugih državah, "če taka drugačna ureditev ne daje rezultatov, kot bi jih morala". Namen najinega odziva načeloma ni polemiziranje z avtorjem, temveč bolj prikaz poglobljenega dela in preučevanja pripravljavca ZDT-1, isto pa gre pričakovati tudi od kritikov veljavne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Upniška prisilna poravnava

dr. Nina Plavšak, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 46/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F) dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so pojasnjena pravna stališča o uporabi posameznih novih procesnih institutov, ki so se oblikovala v postopkih, v katerih je bil postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov. V prispevku v naslednji številki Pravne prakse pa bodo obravnavani položaji glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Pojem referenčnega zdravila in pravica njegovega proizvajalca spodbijati dovoljenje za promet z generičnim zdravilom

dr. Neža Pogorelčnik, 27.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 46/2014Postopek pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila v promet v Skupnosti je določen v prvem poglavju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. Vlagatelj mora vlogi za pridobitev dovoljenja (med drugim) priložiti rezultate farmacevtskih, predkliničnih in kliničnih preskusov. Izjemo od tega določa 10.a člen, ki predlagatelja oprošča predložitve omenjenih rezultatov, če s predložitvijo strokovne literature dokaže, da imajo zdravilne učinkovine zdravila v Skupnosti že vsaj deset let dobro uveljavljeno medicinsko uporabo, z znano učinkovitostjo in sprejemljivo stopnjo varnosti. Nadalje je oprostitev predložitve rezultatov predkliničnih in kliničnih preskusov določena tudi za predlagatelja, ki dokaže, da je zdravilo generična oblika zdravila, ki ima v državi članici ali v Skupnosti dovoljenje za promet z zdravilom najmanj osem let, t. i. referenčno zdravilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Vnovič o Bruseljski uredbi I

dr. Neža Pogorelčnik, 20.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 45/2014V Litvi poteka sodni spor med litovsko družbo flyLAL-Lithuanian Airlines AS, v stečaju, ter latvijskima družbama Starptautisk? lidosta R?ga VAS, ki upravlja letališče v Rigi, in letalsko družbo Air Baltic Corporation AS. Po določbah latvijskega Zakona o zračnem prometu plačujejo letalski operaterji za uporabo letališč pristojbine, te pa se (med drugim) znižajo glede na število potnikov, vkrcanih v Rigi, ki jih letalska družba prepelje v enem letu. Tožnik zatrjuje, da je bil zaradi tega določila na trgu zračnega prometa v slabšem položaju kot konkurenčni Air Baltic, ki mu je znižanje letaliških pristojbin v Rigi omogočilo dampinške cene na letališču v Vilni, in da gre pri odloku o znižanju pristojbin za prepovedan protikonkurenčni sporazum med tožencema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah so prosto dostopne informacije javnega značaja

Mojca Prelesnik, 20.11.2014

Srednje šolstvo, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 45/2014Iz obširne prakse Informacijskega pooblaščenca, ki jo je večkrat potrdilo tudi Upravno sodišče RS, izhaja, da so podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah prosto dostopne informacije javnega značaja. Državni izpitni center (RIC), katerega naloga je zbiranje in analiziranje teh podatkov, takemu stališču vztrajno nasprotuje, pri čemer povsem neutemeljeno spodbuja prepričanje, da na tem področju ni zagotovljena pravna varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Spodmikanje in utrjevanje materialnih pravnih virov

Tomaž Pavčnik, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 45/2014Harari v svoji uspešnici Sapiens, kratka zgodovina človeštva med drugim provocira s tezo, da so vsi družbeni sistemi izmišljeni. Iz identičnih razlogov so tako izmišljene države, gospodarske družbe, banke, miti, religije, pravni sistem in tudi denar. Če vanje ne verjamemo, potem ne obstajajo. Pri vsem, kar presega spolnost, prehranjevanje in zadovoljevanje drugih bioloških potreb, gre torej za stvar vere, ne toliko posameznikove, marveč predvsem kolektivne (intersubjektivne).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Sodni cenilci in pooblaščeni ocenjevalci vrednosti ter ocenjevanje vrednosti stvarnega premoženja države in občin

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 6.11.2014

Civilni sodni postopki

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2014Računsko sodišče je v revizijskem poročilu z dne 10. marca 2014 dokaj kritično ocenilo sistem sodnih cenilcev in njihovo delo pri opravljanju nalog cenitev vrednosti nepremičnin. Pod vprašaj je postavilo njihovo strokovno usposobljenost, še zlasti v primerjavi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je taka kritika stroke sodnih cenilcev upravičena in ima podlago v (pomanjkljivi) zakonski ureditvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Na plačano zdravljenje v tujino, tudi če je v domači državi članici medicinska oprema pomanjkljiva

dr. Neža Pogorelčnik, 17.10.2014

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 40-41/2014Romunka Elena Petru ima že več let hudo bolezen ožilja. Ko se ji je leta 2009 zdravstveno stanje poslabšalo in je bila hospitalizirana na inštitutu za bolezni srca in ožilja v Temišvaru, je bilo ugotovljeno, da potrebuje operacijo na odprtem srcu, pri kateri ji bodo zamenjali mitralno zaklopko in vstavili dve mrežni opornici. Pacientka je med bivanjem v zdravstveni ustanovi sama ocenila, da je v njej stanje glede zdravil in medicinske opreme pomanjkljivo, zaradi česar se je odločila, da na potreben poseg odide na nemško kliniko. Pred tem je vložila zahtevek za kritje stroškov posega, ki je bil zavrnjen, saj iz poročila ležečega zdravnika ni bilo razvidno, da potrebna zdravstvena storitev, ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja in razvoja bolezni, ne bi mogla biti pravočasno opravljena v zdravstveni instituciji v Romuniji. Stroški posega in pooperativne hospitalizacije so znašali 17.714,70 evra. Za njihovo povrnitev je E. Petru sprva vložila civilno tožbo, po njeni zavrnitvi pa še pritožbo. Pristojno sodišče (pritožbeno sodišče v Sibiuju) je Sodišču EU postavilo predhodno vprašanje, ki zahteva razlago drugega pododstavka drugega odstavka 22. člena Uredbe (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Patentiranje poslovnih metod in vzpon patentnih trolov

Klemen Pohar, 17.10.2014

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2014Patentni sistem naj bi spodbujal izumiteljstvo in hkrati omogočal javno razkritje podrobnosti novih in uporabnih izumov. Na večini področij patentni sistem izpolnjuje svoj namen, včasih pa splet dejavnikov omogoča tudi dvomljivo izvrševanje patentnih pravic. To dvomljivo izvrševanje pravic je skoraj vedno enako: imetnik patenta, ki ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti, nepričakovano zahteva licenčnino ali odškodnino od osebe, ki domnevno krši njegove patentne pravice. Dejavnost imetnikov patentov, ki svoje patentne pravice izvršujejo le za pridobivanje licenčnin ali odškodnin, je podobna dejavnosti mitoloških bitij, ki naj bi skrita pod mostovi prežala na popotnike in od njih zahtevala odkupnino, zaradi česar se je takih imetnikov patentov prijelo ime "patentni troli". V ZDA, kjer so patentni troli najbolj razširjeni, je Vrhovno sodišče nedavno izdalo sodbo, s katero je nekoliko omejilo možnosti njihovega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Vnovična preučitev izvršljivega evropskega plačilnega naloga

dr. Neža Pogorelčnik, 9.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 39/2014Institut evropskega plačilnega naloga (EPN) olajšuje položaj upnika, ki izterjavo svoje nesporne terjatve, glede katere med njim in dolžnikom niso sporna niti dejstva niti pravna vprašanja, zasleduje preko meje. Za saniranje plačilne nediscipline dolžnikov v takih primerih Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva enostranski postopek, v katerem se dolžnik najprej "obsodi" na plačilo zatrjevanega zneska, nato pa se mu omogoči vložitev ugovora, kar prenese nadaljevanje reševanja spora v redni pravdni postopek pred sodiščem v državi članici izvora EPN. Če ugovor ni vložen, sodišče izvora EPN razglasi za izvršljivega. Upnik tako razmeroma preprosto dobi izvršilni naslov, ki se v drugih državah članicah izvrši neposredno, brez zahteve po tamkajšnjem priznanju izvršljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Mednarodno pravo in naravne nesreče

dr. Ana Polak Petrič, 9.10.2014

Civilno pravo

dr. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 39/2014Naravne nesreče in katastrofe so vse pogostejše. Posledice poplav, potresov, orkanov, neviht in suš v različnih delih sveta so vse hujše - terjajo smrtne žrtve ter na tisoče pogrešanih in poškodovanih oseb, povzročajo resne humanitarne krize z migracijami in razselitvami, materialno škodo in razdejanje okolja. V zadnjem statistično zabeleženem desetletju (2000-2009) je bilo letno povprečje 387 nesreč, 227,5 milijona žrtev (mrtvih in poškodovanih) ter 98,9 milijarde ekonomske škode. Naravne nesreče so tako postale eden najresnejših izzivov za človekovo varnost in razvoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(5) 48(4) 47(2) 46(5)
45(3) 42-43(1) 40-41(2) 39(2)
38(3) 37(2) 35(1) 34(1)
33(3) 31-32(3) 29-30(2) 28(3)
26(3) 24-25(1) 23(2) 22(1)
21(2) 20(4) 18(1) 16-17(1)
14(2) 13(2) 12(2) 11(2)
10(2) 9(1) 8(1) 4(2)
3(2) 2(3) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2014(77)
> Januar(8) > Februar(1) > Marec(7) > April(5) > Maj(7) > Junij(4) > Julij(8) > Avgust(6) > September(4) > Oktober(7) > November(9) > December(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov