O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 2 / 4
Dokumenti od 26 do 50 (od skupaj 77)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2014

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2014V javnosti se je pojavila razlaga, po kateri predsednica vlade ne krši Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če se ne izloči iz postopka določanja kandidatov za evropskega komisarja in potrjevanja sestave komisije, v kateri je sama kandidatka za evropsko komisarko. Ta trditev je utemeljena s tem, da naj bi pri tem šlo za politično odločanje, torej za odločanje o imenovanju političnega funkcionarja. Kot podoben primer se navaja, da nasprotja interesov tudi ne predstavlja glasovanje poslanca, ki je kandidat za predsednika vlade, za lastno izvolitev v Državnem zboru, pa tudi nekateri drugi primeri - ali seje Državnega zbora ne bi smel voditi predsednik, ki je iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, ali bi se morali izločiti poslanci, ki so iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, in ali bi se morali izločiti iz odločanja o imenovanju članov vlade tisti poslanci, ki so kandidati za ministre. V javnosti je bilo slišati tudi argumentacijo, da se predsednici vlade ni treba izločiti, ker Zakon o vladi (ZVRS) ne ureja izločitve predsednice vlade iz odločanja. Ta primerjava je po mojem mnenju nesprejemljiva iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upoštevanje pričakovane življenjske dobe za posamezen spol pri izračunu višine odškodnine za trajno invalidnost

Neža Pogorelčnik, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 37/2014Pričakovana življenjska doba deklic, ki so se leta 2012 rodile na Finskem, je 83,7 leta, njihovih vrstnikov pa 77,7 leta. Približno šest let življenja več za ženske v primerjavi z moškimi je statistična ocena tudi za generacije, rojene v več desetletjih pred tem. Če delavca iste starosti zaradi enake nesreče pri delu utrpita enako poškodbo in hkrati postaneta trajno invalidna, bo ženska škodo zaradi zmanjšane delovne zmogljivosti v povprečju trpela še šest let po tem, ko bo moški že preminil. Pri določanju enkratne pavšalne odškodnine za tak škodni dogodek se na Finskem zato med drugim upošteva tudi pričakovana preostala življenjska doba oškodovanca oziroma oškodovanke. Posledično dobijo ženske za enak škodni dogodek višji znesek odškodnine kot moški. Vprašanje o skladnosti takega pravila z načelom enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti se je (seveda) porodilo v primeru, v katerem je bil upravičenec do odškodnine moškega spola.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ločitev družbe Telekom Slovenije - regulatorni vidik

Mark Pohar, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Mark Pohar, Pravna praksa, 37/2014V javnosti je pozornost vzbudila napoved, da namerava aktualna koalicija pred prodajo družbe Telekom Slovenije, d.d., to razdeliti na infrastrukturni in storitveni del. S tem bi država ohranila lastništvo nad telekomunikacijsko infrastrukturo, saj bi kupcu ponudila le tisti del družbe, ki ponuja storitve končnim uporabnikom. Napoved je bila v strokovnih krogih deležna različnih kritik, o katerih v tem prispevku ne bom polemiziral. Želim pa opozoriti, da v primeru ločitve operaterja ne gre zgolj za poslovno odločitev njegovega lastnika, temveč ima slednji pri tem tudi nekatere postopkovne obveznosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Nepoznavanje prava največja ovira pri širitvi slovenskih podjetij na kitajski trg?

Maruša Pozvek, 11.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Maruša Pozvek, Pravna praksa, 35/2014Na Kitajskem pravijo, da je Šanghaj kot lepa ženska zapeljivo, skrivnostno mesto. V zadnjih letih pa je tudi zelo privlačno za tuje poslovneže, bančnike, inženirje in prodajalce.Kitajska je postala največjasvetovna trgovinska sila in posledično tudi najpomembnejša trgovinska partnerica za številne države, torej tudi za Slovenijo. Kitajski pravni in davčni sistem sta precej neraziskana, zato smo v Sloveniji maja 2014 s kitajskimi strokovnjaki ustanovili slovensko raziskovalno združenje za kitajsko pravo, pravno kulturo in ekonomijo, skrajšano SCRA.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Novi izzivi informacijskega pooblaščenca

Mojca Prelesnik, 4.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 34/2014Informacijski pooblaščenec je varuh zasebnosti in hkrati zagovornik javnosti. V prejšnjih letih so se njegove pristojnosti širile, v prihodnosti pa so pred njim novi izzivi na obeh pravnih področjih, vsi večinoma povezani s sodobnimi tehnologijami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Sodnik naj bo učitelj!

dr. Marko Pavliha, 28.8.2014

Pravoznanstvo

dr. Marko Pavliha, Pravna praksa, 33/2014Ambiciozen sodnik mi je nedavno potožil, da šef ni navdušen nad njegovim pedagoškim udejstvovanjem, celo rdečo luč naj bi mu prižgal, kar je razburkalo moj "pravičniški um" in zasrbeli so me prsti. Na pamet sem izustil hipotezo, da bi sodnikom načeloma moralo biti dovoljeno poučevanje, in še več, motivirati in pohvaliti jih je treba, ob predpostavki, da zaradi tega ne trpi sodniško delo. Potem sem pobrskal po pravnoetičnih pravilih, ki so me potolažila, da je pravo tokrat ravno pravšnje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Življenjskost prava

Tomaž Pavčnik, 28.8.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 33/2014Ko se je razpravljalo o tem, ali so volitve lahko poleti, je Jurij Toplak izjavil: "Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti." No, vreme mu je na neki način pritrdilo ali pa ga demantiralo, kakor se vzame. Poletja namreč letos kar ni bilo, volitve pa so bile izvedene nekje med pomladjo in jesenjo. Šalo na stran. Ta njegova izjava me je splašila in mi sploh ni bila všeč. Življenje na svetu namreč ni zaradi prava, marveč velja obratno, da je pravo na svetu zaradi življenja. To ne pomeni, da prava, vsakič ko nam tako veleva življenje, preprosto ne upoštevamo. A vselej, ko upoštevamo pravo, mu hkrati šele dajemo vsebino. Ni življenje tisto, ki se rojeva iz prava, marveč je pravo tisto, ki se rojeva iz življenja. Pravo mora biti zato vsebinsko takšno, da življenju dopusti biti nad njim. Življenje in pravo morata sobivati. Temu se z drugo besedo reče svoboda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Evropsko pravo z višin

Suzana Pecin, 28.8.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 33/2014V narodnem parku Krkonošský, skoraj tisoč metrov nad morjem, je čudovit, od mestnega vrveža odmaknjen kraj. Nad prelepim manjšim mestom Špindlerův Mlýn se nahaja koča Patejdlova bouda, obdana s hribi in gorami, ki je mladim pravnikom z vseh koncev Evrope dva tedna nudila dom. Tam je organizacijski odbor Common Law Society, inštitucije v okviru ene najstarejših evropskih univerz, Karlove univerze v Pragi, julija organiziral poletno šolo za mlade pravnike z namenom proučevanja evropskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Zaščita nekaterih netradicionalnih znakov kot znamk

Klemen Pohar, 21.8.2014

Industrija in energetika, Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2014Pojmovanje znamke je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj. Zakonodajno pravilo, da se kot znamka sme registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, je ohlapno, kar pušča širok manevrski prostor razlagi tega pravila in omogoča spremembe njegovega pojmovanja skozi čas. Tradicionalno je znak pomenil predvsem besede, števila, slike in druge grafične znake, danes pa obsega tudi vonje, barve, zvoke in morda celo okuse. Skozi prakso Sodišča EU in Urada za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) si poglejmo, katere netradicionalne znake, in pod kakšnimi pogoji je mogoče registrirati kot znamko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

"Nedosegljiv dokaz" v kaznovalnem postopku

Jaka Pengov, 21.8.2014

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2014V zadnjem času sem naletel na nekaj sodnih odločb ali stališč prvostopenjskih sodišč na obravnavi v kazenskem oziroma postopku o prekršku, v katerih so sodišča po sprejetju predlaganih dokazov s strani obrambe po enkratnem ali dvakratnem neuspešnem vabljenju priče odločila, da se izvedba dokaza prekliče oziroma ne opravi, saj gre za "nedosegljiv dokaz". Menim, da je Tako stališče v nasprotju s poštenostjo kaznovalnega postopka, posega v temeljne pravice obdolženca, nasprotuje načelu iskanja materialne resnice in pretirano služi novodobni "mantri" pravnih postopkov - načelu ekonomičnosti in racionalnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Plačnik davka in posredništvo

dr. Jernej Podlipnik, 21.8.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 31-32/2014Nedavno smo lahko v Pravni praksi prebrali članek mag. Kuzme, ki kritično analizira odločbo Ustavnega sodišča št. Up-879/12 z dne 24. marca 2014. Čeprav sem bil tudi sam nekoliko presenečen nad odločitvijo, pa menim, da Ustavno sodišče ni tako grobo poseglo v razmerja med plačniki davka in davčnimi zavezanci, kot izhaja iz kolegove analize. Namen tega prispevka je predvsem odgovoriti na vprašanja, na katera je opozoril v svojem prispevku glede postopka obračuna davka in pravnega položaja plačnika davka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju

Potočnik Maja, Prebil Maja, 24.7.2014

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 29-30/2014Zakonodajalec je z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki so začele veljati 16. aprila 2014, določil pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta Vlade, s katerim se podrobneje uredijo finančna zavarovanja pri javnem naročanju. Dne 26. junija 2014 je Vlada izdala Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Dostojanstvo sodstva

Marijan Pavčnik, 24.7.2014

Sodišča

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 29-30/2014Vladavina prava zahteva, da o legitimnih zahtevah odločamo legalno. Pritisk ulice je nedopustno dejanje, ki - hočeš nočeš - spodkopava avtoriteto pravne države in njenih ustanov. Nekaj drugega je strokovna kritika, še zlasti tedaj, ko gre za zadeve, ki so že pravnomočne in so, gledano vsebinsko, ireverzibilne. A tudi tu kaže biti previden. Strokovna kritika mora biti zadržana in naj se osredotoča zlasti na to, da opozarja na sporne vidike, ki jih je treba v postopku še pretehtati. V konkretni zadevi, ki zadnje tedne vznemirja slovensko javnost, je sporno vprašanje, ali kaže prekiniti izvršitev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Stroka je res prepogosto neslišna in sterilna, pa tudi servilna

dr. Janez Pogorelec, 17.7.2014

Kazenski postopek

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 28/2014 Še o zadevi Patria Kolega Matej Avbelj se je v svojem članku Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu spustil na zelo spolzek teren, ki ga je težko upravičiti tudi z "disclaimerjem" z začetka njegovega članka, v katerem svoje teze upr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Znamka ureditve prodajnega mesta

Klemen Pohar, 17.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Pravna praksa, 28/2014Znano je, da je podjetje Apple precej aktivno na patentnem področju. Vsakdo verjetno pozna "patentno vojno", ki jo to podjetje bije s svojim največjim konkurentom. Nekoliko manj pa so znane Applove aktivnosti na drugih področjih prava intelektualne lastnine. Prav tako kot na patentnem področju je podjetje aktivno na področju znamk. Vpogled v zbirko znamk pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) nam pokaže več kot 1.700 obstoječih, preteklih, zavrnjenih in visečih znamk tega podjetja. Med temi znamkami je gotovo pravno najzanimivejša znamka ureditve Applovega prodajnega mesta, ki je tudi botrovala najnovejši razlagi prava znamk s strani Sodišča EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Ko kozarec pitne vode določi meje notranjega trga EU

Nina Pekolj, 3.7.2014

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nina Pekolj, Pravna praksa, 26/2014Konec decembra 2011 je Evropska komisija v okviru reforme evropskih javnih naročil prvič predstavila predlog direktive o koncesijah, katere namen je bil predvsem spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest tako, da se vsem evropskim podjetjem (zlasti pa malim in srednje velikim zasebnim podjetjem) omogoči dostop do koncesijskih trgov in v zvezi s tem izboljša pravna varnost. Področje podeljevanja koncesij do tedaj na ravni EU namreč ni bilo pravno urejeno (z izjemo splošnih načel Pogodbe o delovanju EU - PDEU in posameznih določb sekundarne zakonodaje, ki so urejale postopek podelitve koncesije gradenj). Po prvotnem predlogu direktive o koncesijah bi se moral domet njene uporabe nanašati na vodni, energetski, prometni in poštni sektor, kar bi, kot je dejal evropski komisar Michel Barnier, pomenilo dokončno oblikovanje notranjega trga javnih naročil in izboljšanje njihove učinkovitosti. V postopku do sprejema nove Direktive 2014/23/EU o koncesijah v Evropskem parlamentu in Svetu 26. februarja 2014 je bilo področje vodnega sektorja izvzeto iz direktive. Glas državljanov EU, izražen v obliki evropske državljanske pobude "Right2water", je bil s tem prvič uslišan, Evropska komisija pa je naredila pomemben korak naprej in utrdila zaupanje v evropske demokratične procese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

In claris non fit interpretatio

dr. Marijan Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Jasnega se ne razlaga (In claris non fit interpretatio). To je bila moja prva reakcija, ko sem prebral sklep Ustavnega sodišča Republike Slovenije (U-I-136/14-8), s katerim je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti Odloka o razpustitvi Državnega zbora Republike Slovenije in o razpisu predčasnih volitev v Državni zbor Republike Slovenije. Odziv se ne nanaša neposredno na predsednikov odlok, ampak zadeva način, kako je Ustavno sodišče svojo odločitev utemeljilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Veš, da moraš biti iskren

Tomaž Pavčnik, 3.7.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 26/2014Spominjam se izjav, ki sta ju ob eni od okroglih obletnic 57. številke Nove revije dala Spomenka Hribar in Ivan Urbančič, oba akterja tistega intelektualno lepega časa v drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja. Hribarjeva je dejala, da je bilo tedaj osvobajajoče to, da so stvari končno poimenovali s pravimi besedami. Urbančič pa, da pomeni biti svoboden že to, da se za svobodo začneš boriti, in da se je tedaj zgodilo prav to.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄24-25

Pomilostiti Janeza Janšo?

dr. Janez Pogorelec, 19.6.2014

Pravoznanstvo

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 24-25/2014Potem ko je Ustavno sodišče zavrglo ustavno pritožbo Janeza Janše in s tem povedalo, da v sodbi v zadevi Patria ni našlo očitnih kršitev človekov pravic, so se možnosti, da bi ta sodba še padla, zelo zmanjšale. Pravnomočna obsodba trojice obsojenih je s tem dobila že drugo potrditev. Zelo malo verjetno je, da bodo v tej korupcijski aferi lahko karkoli spremenili nadaljnji postopki z izrednimi pravnimi sredstvi ali morebitna vnovična ustavna pritožba, in komaj verjetno je, da bi karkoli spremenil tudi že napovedani postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP). Pred vsemi nadaljnjimi sodišči sodbe namreč več ni mogoče izpodbijati
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Aneksi h gradbenim pogodbam in pogodbam o izvedbi storitev z vidika prava javnega naročanja

mag. Maja Potočnik, 12.6.2014

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 23/2014Malo je projektov, pri katerih po sklenitvi gradbene pogodbe ali pogodbe o izvedbi storitev med naročnikom in izbranim ponudnikom v času trajanja pogodbe ne bi prišlo do potrebe po taki ali drugačni spremembi pogodbe. Najpogosteje gre za vprašanje, kako urediti naročilo dodatnih del ali storitev, kako je s podaljšanjem pogodbenega roka in z menjavo podizvajalcev v fazi izvedbe pogodbe. Vsi naročniki s področja energetike imajo še dodatno specifiko, da so bili z Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje uvrščeni na informativni seznam naročnikov oziroma zavezancev za javna naročila po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Preden so postali zavezanci za javna naročila, so imeli sklenjene številne gradbene pogodbe in pogodbe o izvedbi storitev, za katere se zdaj poraja vprašanje, kako je s sklepanjem aneksov k tem pogodbam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Zakon o izbrisanih in uporaba določil obligacijskega prava

Uroš Pavlina, 12.6.2014

Človekove pravice

Uroš Pavlina, Pravna praksa, 23/2014Na straneh Pravne prakse je bilo v preteklih mesecih veliko napisanega o neustreznosti Zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), predvsem v delu, ki se nanaša na zgornjo mejo odškodnine, ki jo lahko prejmejo upravičenci po zakonu. Zato namen tega prispevka ni polemizirati, ali je normativno omejevanje višine denarne odškodnine v sodnih postopkih v skladu z Ustavo RS, niti kaj z vidika golega občutka za pravo in pravičnost pomeni, da odgovorna oseba kot povzročitelj škode sama določi najvišjo odškodnino, ki jo je dolžna izplačati oškodovancu. ZPŠOIRSP poleg te določbe namreč vsebuje tudi na videz neproblematično določbo, ki pa bi lahko odškodninske spore v primeru izbrisanih še dodatno zapletla. Ker se ZPŠOIRSP začne uporabljati 18. junija 2014, menim, da si je to določbo treba podrobneje ogledati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

ZJN-2 in ZJNVETPS z novelama ZJN-2E in ZJNVETPS-E

mag. Maja Potočnik, 5.6.2014

Kultura in umetnost

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 22/2014Zakonodaja s področja javnega naročanja se v naši državi spreminja tako pogosto, da imajo naročniki in ponudniki večkrat težave s poznavanjem trenutno veljavnih predpisov. Če se s postopki javnega naročanja ne ukvarja nekdo, ki je specializiran za to področje, naleti na številne dileme, za katere vsaj na prvi pogled ni mogoče najti ustreznih zakonskih odgovorov. Zato imajo pravni strokovnjaki, ki pripravljajo pojasnila in komentarje zakonov, težavno nalogo, da pravila javnega naročanja približajo uporabnikom v praksi. Dr. Vesna Kranjc je z uvodnimi pojasnili k Zakonu o javnem naročanju z novelo ZJN-2E ter Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev z novelo ZJNVETPS-E (IUS SOFTWARE, GV Založba, Ljubljana 2014, 306 strani) opozorila na uporabnost glavnih sprememb, ki jih prinašata noveli E, ter tudi na pasti, ki se še vedno skrivajo v veljavni zakonodaji.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom

dr. Nina Plavšak, 29.5.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 21/2014Tako postopek (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave kot tudi stečajni postopek se vodi, če je dolžnik insolventen. Namen (cilj, smoter) vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave. Zato glav
<<   Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(5) 48(4) 47(2) 46(5)
45(3) 42-43(1) 40-41(2) 39(2)
38(3) 37(2) 35(1) 34(1)
33(3) 31-32(3) 29-30(2) 28(3)
26(3) 24-25(1) 23(2) 22(1)
21(2) 20(4) 18(1) 16-17(1)
14(2) 13(2) 12(2) 11(2)
10(2) 9(1) 8(1) 4(2)
3(2) 2(3) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2014(77)
> Januar(8) > Februar(1) > Marec(7) > April(5) > Maj(7) > Junij(4) > Julij(8) > Avgust(6) > September(4) > Oktober(7) > November(9) > December(11)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov