O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 43)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Brezposelni pravniki in Junckerjev čudež

dr. Jože Mencinger, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 47/2014Donedavna sem bil prepričan, da pravniki pri iskanju služb in dela nikoli ne bodo imeli težav. Razlogov za tako prepričanje je bilo kar nekaj. Več je pravnikov, več dela si ustvarijo. Res je priliv pravnikov z novih šol večji od njihovega odliva v upokojitev, tudi priliv pravnih poslov, ki jih je prinašala tranzicija, se je najbrž ustavil. Toda institucij, ki ustvarjajo pravni red, je vse več, pravila, ki tam nastajajo, so vse obširnejša in vse bolj nerazumljiva, postopki pa vse bolj nesmiselni ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Zastaralni roki za terjatve upravnikov

Kremzer Mlinar Nuša, Harb Ana, Železnik Jana, 4.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Obligacije

Nuša Kremzer-Mlinar, Ana Harb, Jana Železnik, Pravna praksa, 47/2014Vrhovno sodišče RS je v sodbi III Ips 23/2014 z dne 2. septembra 2014 zavzelo stališče, da terjatve upravnikov za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založi za lastnike stanovanj, zastarajo v enoletnem zastaralnem roku po 6. točki prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika (OZ). S tem je odpravilo dilemo v zvezi z dolžino zastaralnega roka za terjatve upravnikov večstanovanjskih stavb. Sporno pa ostaja vprašanje, ali v enakem roku zastarajo tudi terjatve upravnikov poslovnih stavb in stavb, v katerih so tako stanovanjski kot tudi poslovni prostori.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

(Ne)sorazmernost vpisa in shranjevanja podatkov oseb v policijskem postopku

Marina Markežič, 27.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Marina Markežič, Pravna praksa, 46/2014Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da je vpis osebnih podatkov posameznika v evidenco v policijskem postopku v skladu z načelom sorazmernosti? Pritožnik je bil udeležen v postopku (kazenske) mediacije zaradi suma storitve kaznivega dejanja nasilja v družini. Mediacija se je končala v prid pritožniku in tudi postopek je bil s tem končan. Pritožnik je bil zaradi vključitve v postopek vpisan v evidenco, zaradi česar se je pritožil državnemu tožilcu in zahteval izbris osebnih podatkov zaradi posega v pravico do zasebnega in družinskega življenja. Tožilec je obvestil tožečo stranko o sprejemu pritožbe, vendar je zahtevek zaradi postopkovnih razlogov pozneje zavrnil ter obvestil pritožnika, da proti izdani odločitvi ni mogoče uporabiti nadaljnjih pravnih sredstev. In kaj je o razmerju med varovanjem javnega reda in varovanjem pravic drugih ter na drugi strani pravici pritožnika do zasebnosti in družinskega življenja v tem primeru razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

O tujih neposrednih investicijah tako in drugače

dr. Maja Makovec Brenčič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 46/2014Tako v zadnjem času kot tudi že prej smo veliko časa posvetili razpravam o tem, kaj bi bilo v nacionalnem in mednarodnem pogledu učinkovito in smiselno storiti v zvezi z odpiranjem vrat tujim investicijam, ali je naše poslovno okolje pripravljeno in dovolj spodbudno za vstope tujih podjetij oziroma tujega kapitala, katere so tiste dejavnosti, ki so privlačne, ipd. Ta tema je še zlasti v ospredju, ko se vnovič najdemo kakšno mesto nižje na lestvicah konkurenčnosti, ko se izkušnje prevzemov pokažejo v različnih dimenzijah in pogledih (pa ne zgolj pri nas), ko je treba najti vire za proračun in jih predstaviti širši javnosti ...
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄44

Interparlamentarna unija

dr. Jasna Murgel, 13.11.2014

Civilno pravo

dr. Jasna Murgel, Pravna praksa, 44/2014Poslanca nove sestave Državnega zbora sva se od 12. do 17. oktobra letos udeležila zasedanja Interparlamentarne unije (IPU). Ker gre za pomembno mednarodno organizacijo, ki se v slovenskih medijih skorajda ne omenja, želim z njo seznaniti strokovno javnost in s tem prispevati k uresničitvi njenih ciljev, kar je namen članov nacionalnih delegacij v IPU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Ekonomika, morala in strukturne reforme

dr. Jože Mencinger, 6.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 42-43/2014Zdajšnjo vlado na oblast ni prinesel gospodarski program, saj ga ni imela, prinesle so jo morala, etika in pravni red ali vsaj nenehno sklicevanje nanje. Sam sicer dvomim, da mora moralen človek kar naprej govoriti o morali, dvomim tudi o koristnosti etičnih kodeksov, protikorupcijskih komisij in podobnih stvari. Verjamem, da za presojo svojih ravnanj in ravnanj drugih tudi pri najbolj zapletenih "finančnih produktih" zadoščata zdrava pamet in deset božjih zapovedi, za pregon tistih, ki v pravne norme zapisane zapovedi kršijo, pa kar standardni, temu namenjeni državni organi - policija, tožilstvo in sodišče.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Davčne prilagoditve pri multinacionalnih podjetjih zaradi tanke kapitalizacije

Marko Mehle, 17.10.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Marko Mehle, Pravna praksa, 40-41/2014Poslovni subjekti svoje poslovanje financirajo s pomočjo lastniškega kapitala in dolga. Pojem tanka kapitalizacija se v splošnem poslovnem jeziku razume kot pretirano (veliko) razmerje med dolgom in kapitalom v strukturi financiranja podjetja. Tanka kapitalizacija med drugim tudi z davčnega vidika pomeni težave tako za davčne zavezance kot tudi za davčne uprave. In prav to je glavni vidik obravnave v tem članku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Razvojne politike - čim prej!

dr. Maja Makovec Brenčič, 17.10.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 40-41/2014Ne glede na nevidno roko Adama Smitha je vse bolj jasno (in tudi matematično raziskano), da je ob odprtem in učinkovitem tržnem gospodarstvu vseeno treba usklajevati tudi usmerjevalne politike, predvsem na tistih področjih in v obdobjih, ko se pojavijo izrazita strukturna neskladja (če sta analitika in ocena realnosti ustrezni, seveda že prej, da lahko odstopanja od ravnotežij čim prej ublažimo z ustreznimi ukrepi). Za primer vzemimo zadnjo krizo in seveda vse njene eksternalije, ki na nekaterih trgih še vedno delujejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Neodvisnost tožilstva in tožilcev - zakaj?

Blaž Mrva, 9.10.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

Blaž Mrva, Pravna praksa, 39/2014V Sloveniji ni samostojno le tožilstvo, ampak so samostojni tudi posamezni tožilci. Ali je to upravičeno in smotrno in ali je to v skladu z Ustavo? Po slovenski zakonodaji je status tožilstva in tožilcev podoben, kot je status sodišč in sodnikov - državno tožilstvo in posamezni tožilci so samostojni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Komu služijo "brezplačni stečaji"

Aljoša Markovič, 2.10.2014

Civilni sodni postopki

Aljoša Markovič, Pravna praksa, 38/2014Novela Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-E), ki je začela veljati 15. junija 2013, je v zakonsko ureditev vnesla nov sedmi odstavek 233. člena, po katerem je dolžnik, ki predlaga uvedbo stečajnega postopka, v vseh primerih oproščen založitve predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, kar posledično pomeni, da je stečajni postopek za dolžnike s sprejetjem novele postal brezplačen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Stebri bančne unije EU končno postavljeni

Makovec Sara, Merc Peter, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Banke, zavodi

Sara Makovec, mag. Peter Merc, Pravna praksa, 37/2014Sredi maja 2014 je bila po dolgotrajnem procesu, ki je potekal v okviru institucij EU, sprejeta Direktiva 2014/59/EU o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje bank. Njeno sprejetje je pomemben mejnik, tako z vidika bančnega sistema EU kot tudi z vidika bank, ki poslujejo v slovenskem bančnem sistemu. Enotni mehanizem za reševanje bank v težavah, ki ga vzpostavlja direktiva, je namreč eden od stebrov prihodnje bančne unije EU. Pred tem, novembra 2013, je začela veljati Uredba 1024/2013 o enotnem mehanizmu nadzora, ki je prvi steber bančne unije. Enotni sistem zajamčenih vlog, tretji steber, pa je bil po politični uskladitvi med Evropskim parlamentom in Svetom v Evropskem parlamentu v obliki direktive potrjen aprila 2014.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

(Ne)poznavanje pogodbe o pristopu k dolgu

Nataša Mulec, 25.9.2014

Delovna razmerja

Nataša Mulec, Pravna praksa, 37/2014V svojem prispevku bom na konkretnem primeru predstavila institut pristopa k dolgu. S sklepanjem pogodb o pristopu k dolgu se lahko na primer srečamo v primeru pogodb o študiju, ki jih fakultete sklenejo s študenti (izredni študij, doktorski študij), k pogodbi pa kot plačnik šolnine lahko na primer pristopi študentov delodajalec. Menim, da gre za pogodbo, ki je preprosta za uporabo, brez dodatnih stroškov za stranke, upniku pa nudi učinkovito zavarovanje za terjatev, ki jo ima do dolžnika. Za upnika sklepanje takih pogodb ne pomeni nobenega tveganja oziroma celo izboljšuje njegov pravni položaj, saj mu za poplačilo njegove terjatve jamčita dva dolžnika. V želji prikaza, da to sklepanje pogodb ni sporno niti s pravnega niti računovodskega vidika, si pogodbo o pristopu k dolgu podrobneje poglejmo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Ekonomika gospodarskih sankcij

dr. Jože Mencinger, 25.9.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 37/2014Temelja gospodarjenja naj bi bila sebičnost in maksimiranje koristnosti. Veja čikaške šole, ki jo simbolizira Nobelov nagrajenec Gary Becker, s tem razloži vse, kar počnemo v življenju; tako lahko ugotovimo optimalno količino kriminala, ljubezni, sovraštva ali karkoli drugega. Zakaj ne bi z njo ugotovili tudi optimalne količine gospodarskih sankcij? Ta naj bi bila v točki, v kateri mejni stroški, ki jih imamo s sankcijami, presežejo mejne koristi, ki nam jih prinašajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Odličnost v sodstvu

dr. Špelca Mežnar, 25.9.2014

Sodišča

dr. Špelca Mežnar, Pravna praksa, 37/2014V zadnjem času smo imeli Slovenci prste vmes pri dveh pomembnih, odmevnih in daljnosežnih sodbah Sodišča EU, in sicer pri zadevah Google (C-131/12 z dne 13. maja 2014) in Vnuk (C-162/13 z dne 4. septembra 2014). Njun skupni imenovalec je dr. Marko Ilešič, slovenski sodnik Sodišča EU, ki je bil v prvi zadevi poročevalec, v drugi pa predsednik senata. Še posebej razveseljujoče pa je, da je druga zadeva pred Sodišče EU prišla na predlog Vrhovnega sodišča RS (predhodna odločba na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju EU - PDEU). Obe odločitvi sta me navdušili, tako glede končnih rešitev kot tudi glede argumentacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Pametno specializirani - pametno povezani

dr. Maja Makovec Brenčič, 18.9.2014

Pravoznanstvo

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 36/2014V akademsko-raziskovalnih, visokošolskih in drugih institucijah ter podjetjih že dobro leto aktivno razmišljamo, se izobražujemo, usklajujemo namene in vsebine strategije pametne specializacije. T. i. smart specialization je eden od inovativnih razvojnih instrumentov Evropske komisije, ki skuša pospešiti prenos znanja v uporabne rešitve, produkte, storitve in s tem zagotoviti kar se da učinkovit doprinos k razvoju in rasti gospodarstev in družbene blaginje v Evropi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Ločeno mnenje v zadevi Ališić - nemška sodnica zelo blizu slovenskim argumentom

Matjaž Marko, 18.9.2014

Človekove pravice

Matjaž Marko, Pravna praksa, 36/2014Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 16. julija 2014 v ključni točki 16 izreka sodbe v zadevi Ališić in drugi proti BiH, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji razsodil z rezultatom 16 : 1 v korist pritožnikov. Slovenija mora tako v enem letu sprejeti vse potrebne ukrepe, tudi zakonodajne spremembe, ki bodo omogočali izplačilo deviznih vlog pritožnikov, a kar je bistveno, tudi vseh preostalih v enakem položaju. Sodba je že bila analizirana in komentirana na več mestih. V nadaljevanju se prispevek osredotoča na delno odklonilno ločeno mnenje nemške sodnice Angelike Nu?berger (pridružil se ji je srbski sodnik Popović), ki v precejšnji meri potrjuje pravilnost argumentov, ki jih je v postopku navajala Republika Slovenija.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Napačno vpisane prepovedi odtujitve in obremenitve v elektronski zemljiški knjigi

Tomaž Mavri, 28.8.2014

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 33/2014Od začetka uporabe elektronske zemljiške knjige (eZK) sem se že seznanil s številnimi njenimi prednostmi in slabostmi. Kljub temu pa me občasno kakšna pomanjkljivost še vedno zbode v oči. V zadnjem času sem bil namreč priča nekaterim napačno vpisanim pravicam prepovedi odtujitve in obremenitve v eZK za čas po 1. maju 2011, v primerjavi s stanjem zemljiške knjige na dan 30. aprila 2011.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

"Več" Evrope ali "manj" Evrope?

dr. Jože Mencinger, 28.8.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 33/2014Kriza je poglobila razlike med uspešnejšim "severom" in manj uspešnim "jugom" Evropske unije in zameglila tradicionalno delitev na "stare" in "nove" članice. "Nove", to je nekdanje socialistične države, so se doslej mnogo uspešneje kot "jug" spopadale s krizo. BDP pri njih raste že od leta 2010 (izjemi sta Hrvaška in Slovenija), v "južnih" (Portugalska, Španija, Italija, Grčija in Ciper) pa se še naprej krči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Kam usmeriti slovensko (izvozno) gospodarstvo?

dr. Maja Makovec Brenčič, 21.8.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 31-32/2014Dobra novica je ta, da sta izvoz in uvoz (v juniju 2014) višja kot v enakem obdobju lani. Tudi v blagovni menjavi s tujino je Slovenija na polletni ravni po podatkih Statističnega urada RS ustvarila presežek v trgovinski bilanci. V tem obdobju smo izvozili največ proizvodov iz skupine zdravila, uvozili pa največ proizvodov iz skupine olja, dobljenih iz nafte in bituminoznih mineralov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Akrobacije s cenitvami v postopkih pridobivanja in odkupov nepremičnin

dr. Breda Mulec, 21.8.2014

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Breda Mulec, Pravna praksa, 31-32/2014V medijih odmeva obsodba koprskega župana Borisa Popoviča, direktorice občinske uprave Sabine Mozetič in cenilca Rajka Srednika zaradi sporne prodaje občinskega zemljišča na Serminu. Soobsojeni cenilec naj bi po občinskih navodilih zemljišče ocenil na manj od realne vrednosti, s čimer naj bi bil občinski proračun oškodovan za 5,5 milijona evrov. Sodišče je v sodnem postopku zadolžilo sodno cenilko, ki je v svojem izvedenskem mnenju ugotovila, da bi bilo mogoče za kvadratni meter zemljišča iztržiti okoli 130 evrov, in ne le 86 evrov za kvadratni meter, kot je to ocenil obsojeni cenilec. Povrh vsega pa naj bi občina primerljiva zemljišča prodajala po bistveno višji ceni. V konkretnem primeru gre za oškodovanje občinskega premoženja zaradi zlorabe položaja. Žal to ni osamljen primer, saj se akrobacije s cenitvami in odškodninami dogajajo tudi v drugih postopkih, v katerih je investitorica država.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Mednarodna izmenjava informacij v davčnih zadevah

Jure Mercina, 17.7.2014

Davčne službe

Jure Mercina, Pravna praksa, 28/2014Pritisk mednarodne skupnosti, predvsem skupine držav G20, za krepitev izmenjave informacij v davčnih zadevah je v zadnjih letih postajal vse močnejši. Države, ki še do pred kratkim niso bile pripravljene razkrivati informacij o imetnikih bančnih računov ter upravičenih lastnikih sredstev na teh računih, podpisujejo mednarodne sporazume, s katerimi se zavezujejo k učinkoviti izmenjavi informacij za davčne namene. Posledično bo tudi Davčna uprava RS (DURS) lažje dostopala do podatkov o premoženju in dohodkih slovenskih davčnih rezidentov v tujini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄27

Poniglavost in oholost

dr. Jože Mencinger, 10.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 27/2014Evropska komisija ima štiri naloge: pripravlja nove zakone in predpise, skrbi za tekoče upravljanje politik in dejavnosti EU, skrbi, da se zakoni uporabljajo pravilno in enako v vseh državah EU, in zastopa EU na mednarodnem prizorišču. Že bežen pogled na katerikoli predpis EU zadošča za ugotovitev o izredni zakonodajni aktivnosti Komisije. Ta pravzaprav ne preseneča. Osemindvajset komisarjev mora v svojih generalnih direktoratih ustvariti dovolj "dela" za 38.000 zaposlenih v Bruslju in mnogokratnik tega števila v državah članicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Piketty in neenakost sedanjosti in prihodnosti

dr. Maja Makovec Brenčič, 3.7.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Maja Makovec-Brenčič, Pravna praksa, 26/2014Nedolgo tega sem gostovala na Evropskem akademskem kongresu na področju trženja v Španiji in ena od središčnih tem letošnjega glavnega dobitnika nagrade distinguished marketing scholar award, ki jo podeljuje največje evropsko akademsko združenje za trženje EMAC, je bilo povezovanje znanstvenih disciplin in njihove odgovornosti glede ustvarjanja prispevkov znanja k reševanju ključnih problemov sveta: okoljskih, zdravstvenih, podjetniško-ekonomskih, medgeneracijskih, tehnoloških.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄22

Mazohistična Slovenija

dr. Jože Mencinger, 5.6.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 22/2014Nedavno je Slovenija spet zdrsnila na lestvici uspešnosti, tokrat švicarske poslovne šole IMD, ki meri konkurenčnost držav oziroma bolje rečeno pogled investitorjev na njihove možnosti, da veliko zaslužijo. Po zdrsu so se spet vnele običajne razprave, ki kažejo le, da najbrž ni države, v kateri je toliko slabih mnenj o lastni državi kot pri nas. Kadarkoli Slovenija zdrsne na kateri od lestvic uspešnosti, se zmeraj znova razveselimo "spoznanja", kako zanič smo v primerjavi z "novimi", kaj šele v primerjavi s "starimi" članicami EU.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(2) 46(2) 44(1) 42-43(1)
40-41(2) 39(1) 38(1) 37(4)
36(2) 33(2) 31-32(2) 28(2)
27(1) 26(1) 22(1) 21(1)
20(1) 19(1) 18(1) 16-17(2)
15(1) 13(2) 12(1) 11(1)
10(2) 9(1) 8(2) 4(1)
1(1)

Leto objave

< Vsi
2014(43)
> Januar(2) > Februar(2) > Marec(5) > April(5) > Maj(4) > Junij(1) > Julij(4) > Avgust(4) > September(6) > Oktober(4) > November(4) > December(2)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLM NOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov