O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 7 (od skupaj 7)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Na plačano zdravljenje v tujino, tudi če je v domači državi članici medicinska oprema pomanjkljiva

dr. Neža Pogorelčnik, 17.10.2014

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 40-41/2014Romunka Elena Petru ima že več let hudo bolezen ožilja. Ko se ji je leta 2009 zdravstveno stanje poslabšalo in je bila hospitalizirana na inštitutu za bolezni srca in ožilja v Temišvaru, je bilo ugotovljeno, da potrebuje operacijo na odprtem srcu, pri kateri ji bodo zamenjali mitralno zaklopko in vstavili dve mrežni opornici. Pacientka je med bivanjem v zdravstveni ustanovi sama ocenila, da je v njej stanje glede zdravil in medicinske opreme pomanjkljivo, zaradi česar se je odločila, da na potreben poseg odide na nemško kliniko. Pred tem je vložila zahtevek za kritje stroškov posega, ki je bil zavrnjen, saj iz poročila ležečega zdravnika ni bilo razvidno, da potrebna zdravstvena storitev, ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja in razvoja bolezni, ne bi mogla biti pravočasno opravljena v zdravstveni instituciji v Romuniji. Stroški posega in pooperativne hospitalizacije so znašali 17.714,70 evra. Za njihovo povrnitev je E. Petru sprva vložila civilno tožbo, po njeni zavrnitvi pa še pritožbo. Pristojno sodišče (pritožbeno sodišče v Sibiuju) je Sodišču EU postavilo predhodno vprašanje, ki zahteva razlago drugega pododstavka drugega odstavka 22. člena Uredbe (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Patentiranje poslovnih metod in vzpon patentnih trolov

Klemen Pohar, 17.10.2014

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 40-41/2014Patentni sistem naj bi spodbujal izumiteljstvo in hkrati omogočal javno razkritje podrobnosti novih in uporabnih izumov. Na večini področij patentni sistem izpolnjuje svoj namen, včasih pa splet dejavnikov omogoča tudi dvomljivo izvrševanje patentnih pravic. To dvomljivo izvrševanje pravic je skoraj vedno enako: imetnik patenta, ki ne opravlja nobene gospodarske dejavnosti, nepričakovano zahteva licenčnino ali odškodnino od osebe, ki domnevno krši njegove patentne pravice. Dejavnost imetnikov patentov, ki svoje patentne pravice izvršujejo le za pridobivanje licenčnin ali odškodnin, je podobna dejavnosti mitoloških bitij, ki naj bi skrita pod mostovi prežala na popotnike in od njih zahtevala odkupnino, zaradi česar se je takih imetnikov patentov prijelo ime "patentni troli". V ZDA, kjer so patentni troli najbolj razširjeni, je Vrhovno sodišče nedavno izdalo sodbo, s katero je nekoliko omejilo možnosti njihovega delovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Vnovična preučitev izvršljivega evropskega plačilnega naloga

dr. Neža Pogorelčnik, 9.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 39/2014Institut evropskega plačilnega naloga (EPN) olajšuje položaj upnika, ki izterjavo svoje nesporne terjatve, glede katere med njim in dolžnikom niso sporna niti dejstva niti pravna vprašanja, zasleduje preko meje. Za saniranje plačilne nediscipline dolžnikov v takih primerih Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva enostranski postopek, v katerem se dolžnik najprej "obsodi" na plačilo zatrjevanega zneska, nato pa se mu omogoči vložitev ugovora, kar prenese nadaljevanje reševanja spora v redni pravdni postopek pred sodiščem v državi članici izvora EPN. Če ugovor ni vložen, sodišče izvora EPN razglasi za izvršljivega. Upnik tako razmeroma preprosto dobi izvršilni naslov, ki se v drugih državah članicah izvrši neposredno, brez zahteve po tamkajšnjem priznanju izvršljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Mednarodno pravo in naravne nesreče

dr. Ana Polak Petrič, 9.10.2014

Civilno pravo

dr. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 39/2014Naravne nesreče in katastrofe so vse pogostejše. Posledice poplav, potresov, orkanov, neviht in suš v različnih delih sveta so vse hujše - terjajo smrtne žrtve ter na tisoče pogrešanih in poškodovanih oseb, povzročajo resne humanitarne krize z migracijami in razselitvami, materialno škodo in razdejanje okolja. V zadnjem statistično zabeleženem desetletju (2000-2009) je bilo letno povprečje 387 nesreč, 227,5 milijona žrtev (mrtvih in poškodovanih) ter 98,9 milijarde ekonomske škode. Naravne nesreče so tako postale eden najresnejših izzivov za človekovo varnost in razvoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Kratek prispevek k razumevanju nasprotja interesov

dr. Rajko Pirnat, 2.10.2014

Uprava

dr. Rajko Pirnat, Pravna praksa, 38/2014V javnosti se je pojavila razlaga, po kateri predsednica vlade ne krši Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), če se ne izloči iz postopka določanja kandidatov za evropskega komisarja in potrjevanja sestave komisije, v kateri je sama kandidatka za evropsko komisarko. Ta trditev je utemeljena s tem, da naj bi pri tem šlo za politično odločanje, torej za odločanje o imenovanju političnega funkcionarja. Kot podoben primer se navaja, da nasprotja interesov tudi ne predstavlja glasovanje poslanca, ki je kandidat za predsednika vlade, za lastno izvolitev v Državnem zboru, pa tudi nekateri drugi primeri - ali seje Državnega zbora ne bi smel voditi predsednik, ki je iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, ali bi se morali izločiti poslanci, ki so iz iste stranke kot kandidat za predsednika vlade, in ali bi se morali izločiti iz odločanja o imenovanju članov vlade tisti poslanci, ki so kandidati za ministre. V javnosti je bilo slišati tudi argumentacijo, da se predsednici vlade ni treba izločiti, ker Zakon o vladi (ZVRS) ne ureja izločitve predsednice vlade iz odločanja. Ta primerjava je po mojem mnenju nesprejemljiva iz razlogov, ki jih navajam v nadaljevanju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Problem skrajne lege

Tomaž Pavčnik, 2.10.2014

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 38/2014Od sebe si bom sposodil naslednji stavek: Pridevnik je kot planetov naravni satelit, ki vpliva le na njegovo plimovanje, gorovij pa ne premika.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
40-41(2) 39(2) 38(3)

Leto objave

< Vsi 2014 Oktober

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov