O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 11 (od skupaj 11)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Zaščita nekaterih netradicionalnih znakov kot znamk

Klemen Pohar, 21.8.2014

Industrija in energetika, Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2014Pojmovanje znamke je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj. Zakonodajno pravilo, da se kot znamka sme registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, je ohlapno, kar pušča širok manevrski prostor razlagi tega pravila in omogoča spremembe njegovega pojmovanja skozi čas. Tradicionalno je znak pomenil predvsem besede, števila, slike in druge grafične znake, danes pa obsega tudi vonje, barve, zvoke in morda celo okuse. Skozi prakso Sodišča EU in Urada za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) si poglejmo, katere netradicionalne znake, in pod kakšnimi pogoji je mogoče registrirati kot znamko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Plačnik davka in posredništvo

dr. Jernej Podlipnik, 21.8.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 31-32/2014Nedavno smo lahko v Pravni praksi prebrali članek mag. Kuzme, ki kritično analizira odločbo Ustavnega sodišča št. Up-879/12 z dne 24. marca 2014. Čeprav sem bil tudi sam nekoliko presenečen nad odločitvijo, pa menim, da Ustavno sodišče ni tako grobo poseglo v razmerja med plačniki davka in davčnimi zavezanci, kot izhaja iz kolegove analize. Namen tega prispevka je predvsem odgovoriti na vprašanja, na katera je opozoril v svojem prispevku glede postopka obračuna davka in pravnega položaja plačnika davka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju

Potočnik Maja, Prebil Maja, 24.7.2014

PRORAČUN

mag. Maja Potočnik, Maja Prebil, Pravna praksa, 29-30/2014Zakonodajalec je z zadnjimi spremembami Zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) in Zakona o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS-E), ki so začele veljati 16. aprila 2014, določil pravno podlago za sprejetje podzakonskega akta Vlade, s katerim se podrobneje uredijo finančna zavarovanja pri javnem naročanju. Dne 26. junija 2014 je Vlada izdala Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, ki določa vrste in instrumente finančnih zavarovanj, ki jih lahko zahteva naročnik pri oddaji javnega naročila, primerno višino zavarovanj in trajanje ter druge zahteve glede zavarovanj tveganj pri javnem naročanju, ki jih mora upoštevati naročnik.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Ko kozarec pitne vode določi meje notranjega trga EU

Nina Pekolj, 3.7.2014

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nina Pekolj, Pravna praksa, 26/2014Konec decembra 2011 je Evropska komisija v okviru reforme evropskih javnih naročil prvič predstavila predlog direktive o koncesijah, katere namen je bil predvsem spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest tako, da se vsem evropskim podjetjem (zlasti pa malim in srednje velikim zasebnim podjetjem) omogoči dostop do koncesijskih trgov in v zvezi s tem izboljša pravna varnost. Področje podeljevanja koncesij do tedaj na ravni EU namreč ni bilo pravno urejeno (z izjemo splošnih načel Pogodbe o delovanju EU - PDEU in posameznih določb sekundarne zakonodaje, ki so urejale postopek podelitve koncesije gradenj). Po prvotnem predlogu direktive o koncesijah bi se moral domet njene uporabe nanašati na vodni, energetski, prometni in poštni sektor, kar bi, kot je dejal evropski komisar Michel Barnier, pomenilo dokončno oblikovanje notranjega trga javnih naročil in izboljšanje njihove učinkovitosti. V postopku do sprejema nove Direktive 2014/23/EU o koncesijah v Evropskem parlamentu in Svetu 26. februarja 2014 je bilo področje vodnega sektorja izvzeto iz direktive. Glas državljanov EU, izražen v obliki evropske državljanske pobude "Right2water", je bil s tem prvič uslišan, Evropska komisija pa je naredila pomemben korak naprej in utrdila zaupanje v evropske demokratične procese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Aneksi h gradbenim pogodbam in pogodbam o izvedbi storitev z vidika prava javnega naročanja

mag. Maja Potočnik, 12.6.2014

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 23/2014Malo je projektov, pri katerih po sklenitvi gradbene pogodbe ali pogodbe o izvedbi storitev med naročnikom in izbranim ponudnikom v času trajanja pogodbe ne bi prišlo do potrebe po taki ali drugačni spremembi pogodbe. Najpogosteje gre za vprašanje, kako urediti naročilo dodatnih del ali storitev, kako je s podaljšanjem pogodbenega roka in z menjavo podizvajalcev v fazi izvedbe pogodbe. Vsi naročniki s področja energetike imajo še dodatno specifiko, da so bili z Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje uvrščeni na informativni seznam naročnikov oziroma zavezancev za javna naročila po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Preden so postali zavezanci za javna naročila, so imeli sklenjene številne gradbene pogodbe in pogodbe o izvedbi storitev, za katere se zdaj poraja vprašanje, kako je s sklepanjem aneksov k tem pogodbam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄18

Vpliv ugotovitve neustavnosti množičnega vrednotenja nepremičnin na odmero dinamičnih premoženjskih davkov

dr. Jernej Podlipnik, 8.5.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 18/2014Splošno znano je, da je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-313/13 z dne 21. marca 2014 razveljavilo Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in da morajo davčni zavezanci do nadaljnjega plačevati enake javne dajatve, kot so jih plačevali do 31. decembra 2013, razen davka na nepremično premoženje večje vrednosti. Eden od razlogov za odločitev je neskladnost Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) z Ustavo RS, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja nepremičnin. Vrednost, ki izhaja iz evidenc Geodetske uprave RS (GURS), pa (lahko) vpliva tudi na odmerne postopke pri dveh drugih premoženjskih davkih, in sicer davku na dediščine in darila ter davku na promet nepremičnin. Zato si poglejmo vpliv in posledice citirane ustavne odločbe na postopke odmere davkov po Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD) ter Zakonu o davku na promet nepremičnin (ZDPN-2).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄13

Kaj je mogoče šteti kot računsko napako v postopkih oddaje javnega naročila?

Maja Prebil, 3.4.2014

PRORAČUN

Maja Prebil, Pravna praksa, 13/2014V postopkih oddaje javnega naročila pogosto pride do primerov, ko ponudniki storijo napako pri vpisovanju ponudbene cene v ponudbeni predračun, bodisi skupne ponudbene cene bodisi ponudbene cene po posameznih postavkah. Do napak lahko pride zaradi napačnega razumevanja ponudbenega predračuna, zar
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Transparentnost delovanja je dosegla tudi gospodarske družbe v državni in občinski lasti

mag. Mateja Prešern, 20.3.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, PRORAČUN

mag. Mateja Prešern, Pravna praksa, 11/2014Državni zbor je na 22. redni seji 6. marca 2014 sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C), katere namen je obveznost zagotavljanja dostopa do informacij javnega značaja razširi tudi na gospodarske družbe in druge pravne osebe pod prevladujočim vplivom države in občin. Sprejem novele ZDIJZ-C pomeni izpolnitev enega od pomembnejših ukrepov v okviru Programa Vlade RS za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Davčni vidik razlastitve lastnikov delnic in podrejenih obveznic

Maruša Pozvek, 13.3.2014

Poravnava davkov in prispevkov

Maruša Pozvek, Pravna praksa, 10/2014Delničarji in lastniki podrejenih obveznic bank so ob izrednem ukrepu Banke Slovenije, ki vključuje državno dokapitalizacijo, izgubili ves vložek, čeprav je bilo ob izdaji instrumentov določeno, da se lahko ves vložek izgubi le v primeru stečaja banke, do katerega pa ni prišlo. Vloženi sta bili dve pobudi za ustavno presojo novele Zakona o bančništvu (ZBan-1L), po kateri lahko Banka Slovenije v okviru izrednih ukrepov določi, da kvalificirane obveznosti v celoti prenehajo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

So delovni migranti res obdavčeni bolj kot drugi?

dr. Jernej Podlipnik, 30.1.2014

Davki občanov in dohodnina

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 4/2014V PP, št. 3/2014, smo lahko prebrali zanimiv prispevek o nadnacionalnih vidikih dvojne obdavčitve obmejnih delavcev, katerega epilog je, da so z ukinitvijo posebne davčne olajšave za dohodninske zavezance rezidente, ki so čezmejni delovni migranti, ti posredno (negativno) diskriminirani in da njena ukinitev posega v temeljne svoboščine prostega gibanja na notranjem trgu. Namen tega prispevka ni ponavljati razlogov za črtanje davčne olajšave, ki jih je v svoji odločbi št. U-I-147/12 z dne 29. maja 2013 jasno in razumljivo navedlo že Ustavno sodišče, ampak z vidika davčnega prava pojasniti, da je davčna olajšava za čezmejne delovne migrante pomenila pozitivno diskriminacijo v primerjavi s preostalimi dohodninskimi rezidenti, ki jo je zakonodajalec zaradi odločitve Ustavnega sodišča odpravil. Državni zbor in Vlada namreč v postopku nista izkazala razumnih in stvarnih razlogov za privilegirani davčni položaj čezmejnih delovnih migrantov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄1

(Pre)pogostemu spreminjanju davčnih predpisov naj sledi ustanovitev davčnega sodišča

dr. Jernej Podlipnik, 9.1.2014

Poravnava davkov in prispevkov

dr. Jernej Podlipnik, Pravna praksa, 1/2014S 1. januarjem 2014 je začelo veljati oziroma se je začelo uporabljati cel kup novih davčnih pravil. Država poskuša s spremembami predvsem povečati priliv v javne blagajne. Nič novega, tako je že nekaj zadnjih let in ob kroničnem pomanjkanju sredstev za javno financiranje se zdi to logično. Vsakoletne spremembe cele vrste davčnih določb, pri čemer so te spremembe pogosto sprejete in objavljene pet pred dvanajsto in v časovni stiski, zaradi česar so včasih strokovno nedodelane, marsikdaj povzročajo težave tako zavezancem za davek kot tudi davčnim organom in sodiščem, ki neposredno odločajo o pravicah in obveznostih zavezancev oziroma preverjajo zakonitost teh odločitev.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
31-32(2) 29-30(1) 26(1) 23(1)
18(1) 13(1) 11(1) 10(1)
4(1) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2014(11)
> Januar(2) > Marec(2) > April(1) > Maj(1) > Junij(1) > Julij(2) > Avgust(2)

Področja

< Vsi 3. JAVNE FINANCE 3.1. DAVKI, PRISTOJBINE, PRISPEVKI, TAKSE 3.3. PRORAČUN 3.4. JAMSTVA, KREDITI, NADOMESTILA, KOMPENZACIJE

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov