O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 15 (od skupaj 15)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Omejitev pravice do izjave

dr. Neža Pogorelčnik, 18.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ali je treba pravico do izjave, ki je sestavni del temeljnega načela spoštovanja pravice do obrambe in ki je poleg tega določena v 41. členu Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, razlagati tako, da mora upravni organ, kadar namerava za nezakonito prebivajočega tujca sprejeti odločbo o vrnitvi ne glede na to, ali se ta odločba izda kot posledica zavrnitve dovoljenja za prebivanje, in zlasti kadar obstaja nevarnost pobega, zainteresirani osebi omogočiti, da poda svoje stališče?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Iztožljivost vsebine načrta za kakovost zraka

mag. Tanja Pucelj Vidović, 11.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

mag. Tanja Pucelj-Vidović, Pravna praksa, 48/2014Predlog za predhodno odločanje je Vrhovno sodišče Združenega kraljestva vložilo v okviru spora med okoljsko nevladno organizacijo in pristojnim državnim organom, od katerega je organizacija ClientEarth zahtevala popravek nekaterih načrtov za kakovost zraka. Odločitev Sodišča EU se nanaša na razlago Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo, ki za nekatera onesnaževala v zraku predpisuje ravni oziroma mejne vrednosti (standarde kakovosti zraka), ki so jih bile države članice EU dolžne doseči do predpisanih rokov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Je prehransko dopolnilo lahko ekološko pridelano

dr. Neža Pogorelčnik, 4.12.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 47/2014Družba Herbaria proizvaja pijačo Blutquick - mešanico sadnih sokov z zeliščnimi izvlečki. Poleg sestavin ekološkega kmetijskega izvora vsebuje tudi neekološke vitamine in železov glukonat. Pijača se prodaja kot prehransko dopolnilo z železom in vitamini, na embalaži pa je logotip EU, ki kaže na postopek ekološke pridelave, in trditev, da "železo prispeva k normalni tvorbi rdečih krvnih celic in hemoglobina".
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Pojem referenčnega zdravila in pravica njegovega proizvajalca spodbijati dovoljenje za promet z generičnim zdravilom

dr. Neža Pogorelčnik, 27.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 46/2014Postopek pridobitve dovoljenja za dajanje zdravila v promet v Skupnosti je določen v prvem poglavju Direktive 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini. Vlagatelj mora vlogi za pridobitev dovoljenja (med drugim) priložiti rezultate farmacevtskih, predkliničnih in kliničnih preskusov. Izjemo od tega določa 10.a člen, ki predlagatelja oprošča predložitve omenjenih rezultatov, če s predložitvijo strokovne literature dokaže, da imajo zdravilne učinkovine zdravila v Skupnosti že vsaj deset let dobro uveljavljeno medicinsko uporabo, z znano učinkovitostjo in sprejemljivo stopnjo varnosti. Nadalje je oprostitev predložitve rezultatov predkliničnih in kliničnih preskusov določena tudi za predlagatelja, ki dokaže, da je zdravilo generična oblika zdravila, ki ima v državi članici ali v Skupnosti dovoljenje za promet z zdravilom najmanj osem let, t. i. referenčno zdravilo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Vnovič o Bruseljski uredbi I

dr. Neža Pogorelčnik, 20.11.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 45/2014V Litvi poteka sodni spor med litovsko družbo flyLAL-Lithuanian Airlines AS, v stečaju, ter latvijskima družbama Starptautisk? lidosta R?ga VAS, ki upravlja letališče v Rigi, in letalsko družbo Air Baltic Corporation AS. Po določbah latvijskega Zakona o zračnem prometu plačujejo letalski operaterji za uporabo letališč pristojbine, te pa se (med drugim) znižajo glede na število potnikov, vkrcanih v Rigi, ki jih letalska družba prepelje v enem letu. Tožnik zatrjuje, da je bil zaradi tega določila na trgu zračnega prometa v slabšem položaju kot konkurenčni Air Baltic, ki mu je znižanje letaliških pristojbin v Rigi omogočilo dampinške cene na letališču v Vilni, in da gre pri odloku o znižanju pristojbin za prepovedan protikonkurenčni sporazum med tožencema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Na plačano zdravljenje v tujino, tudi če je v domači državi članici medicinska oprema pomanjkljiva

dr. Neža Pogorelčnik, 17.10.2014

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 40-41/2014Romunka Elena Petru ima že več let hudo bolezen ožilja. Ko se ji je leta 2009 zdravstveno stanje poslabšalo in je bila hospitalizirana na inštitutu za bolezni srca in ožilja v Temišvaru, je bilo ugotovljeno, da potrebuje operacijo na odprtem srcu, pri kateri ji bodo zamenjali mitralno zaklopko in vstavili dve mrežni opornici. Pacientka je med bivanjem v zdravstveni ustanovi sama ocenila, da je v njej stanje glede zdravil in medicinske opreme pomanjkljivo, zaradi česar se je odločila, da na potreben poseg odide na nemško kliniko. Pred tem je vložila zahtevek za kritje stroškov posega, ki je bil zavrnjen, saj iz poročila ležečega zdravnika ni bilo razvidno, da potrebna zdravstvena storitev, ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja in razvoja bolezni, ne bi mogla biti pravočasno opravljena v zdravstveni instituciji v Romuniji. Stroški posega in pooperativne hospitalizacije so znašali 17.714,70 evra. Za njihovo povrnitev je E. Petru sprva vložila civilno tožbo, po njeni zavrnitvi pa še pritožbo. Pristojno sodišče (pritožbeno sodišče v Sibiuju) je Sodišču EU postavilo predhodno vprašanje, ki zahteva razlago drugega pododstavka drugega odstavka 22. člena Uredbe (EGS) št. 1408/71 z dne 14. junija 1971 o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Vnovična preučitev izvršljivega evropskega plačilnega naloga

dr. Neža Pogorelčnik, 9.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 39/2014Institut evropskega plačilnega naloga (EPN) olajšuje položaj upnika, ki izterjavo svoje nesporne terjatve, glede katere med njim in dolžnikom niso sporna niti dejstva niti pravna vprašanja, zasleduje preko meje. Za saniranje plačilne nediscipline dolžnikov v takih primerih Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva enostranski postopek, v katerem se dolžnik najprej "obsodi" na plačilo zatrjevanega zneska, nato pa se mu omogoči vložitev ugovora, kar prenese nadaljevanje reševanja spora v redni pravdni postopek pred sodiščem v državi članici izvora EPN. Če ugovor ni vložen, sodišče izvora EPN razglasi za izvršljivega. Upnik tako razmeroma preprosto dobi izvršilni naslov, ki se v drugih državah članicah izvrši neposredno, brez zahteve po tamkajšnjem priznanju izvršljivosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄39

Mednarodno pravo in naravne nesreče

dr. Ana Polak Petrič, 9.10.2014

Civilno pravo

dr. Ana Polak-Petrič, Pravna praksa, 39/2014Naravne nesreče in katastrofe so vse pogostejše. Posledice poplav, potresov, orkanov, neviht in suš v različnih delih sveta so vse hujše - terjajo smrtne žrtve ter na tisoče pogrešanih in poškodovanih oseb, povzročajo resne humanitarne krize z migracijami in razselitvami, materialno škodo in razdejanje okolja. V zadnjem statistično zabeleženem desetletju (2000-2009) je bilo letno povprečje 387 nesreč, 227,5 milijona žrtev (mrtvih in poškodovanih) ter 98,9 milijarde ekonomske škode. Naravne nesreče so tako postale eden najresnejših izzivov za človekovo varnost in razvoj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄37

Upoštevanje pričakovane življenjske dobe za posamezen spol pri izračunu višine odškodnine za trajno invalidnost

Neža Pogorelčnik, 25.9.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 37/2014Pričakovana življenjska doba deklic, ki so se leta 2012 rodile na Finskem, je 83,7 leta, njihovih vrstnikov pa 77,7 leta. Približno šest let življenja več za ženske v primerjavi z moškimi je statistična ocena tudi za generacije, rojene v več desetletjih pred tem. Če delavca iste starosti zaradi enake nesreče pri delu utrpita enako poškodbo in hkrati postaneta trajno invalidna, bo ženska škodo zaradi zmanjšane delovne zmogljivosti v povprečju trpela še šest let po tem, ko bo moški že preminil. Pri določanju enkratne pavšalne odškodnine za tak škodni dogodek se na Finskem zato med drugim upošteva tudi pričakovana preostala življenjska doba oškodovanca oziroma oškodovanke. Posledično dobijo ženske za enak škodni dogodek višji znesek odškodnine kot moški. Vprašanje o skladnosti takega pravila z načelom enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti se je (seveda) porodilo v primeru, v katerem je bil upravičenec do odškodnine moškega spola.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄33

Evropsko pravo z višin

Suzana Pecin, 28.8.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Suzana Pecin, Pravna praksa, 33/2014V narodnem parku Krkonošský, skoraj tisoč metrov nad morjem, je čudovit, od mestnega vrveža odmaknjen kraj. Nad prelepim manjšim mestom Špindlerův Mlýn se nahaja koča Patejdlova bouda, obdana s hribi in gorami, ki je mladim pravnikom z vseh koncev Evrope dva tedna nudila dom. Tam je organizacijski odbor Common Law Society, inštitucije v okviru ene najstarejših evropskih univerz, Karlove univerze v Pragi, julija organiziral poletno šolo za mlade pravnike z namenom proučevanja evropskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Znamka ureditve prodajnega mesta

Klemen Pohar, 17.7.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klemen Pohar, Pravna praksa, 28/2014Znano je, da je podjetje Apple precej aktivno na patentnem področju. Vsakdo verjetno pozna "patentno vojno", ki jo to podjetje bije s svojim največjim konkurentom. Nekoliko manj pa so znane Applove aktivnosti na drugih področjih prava intelektualne lastnine. Prav tako kot na patentnem področju je podjetje aktivno na področju znamk. Vpogled v zbirko znamk pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) nam pokaže več kot 1.700 obstoječih, preteklih, zavrnjenih in visečih znamk tega podjetja. Med temi znamkami je gotovo pravno najzanimivejša znamka ureditve Applovega prodajnega mesta, ki je tudi botrovala najnovejši razlagi prava znamk s strani Sodišča EU.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄26

Ko kozarec pitne vode določi meje notranjega trga EU

Nina Pekolj, 3.7.2014

PRORAČUN, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nina Pekolj, Pravna praksa, 26/2014Konec decembra 2011 je Evropska komisija v okviru reforme evropskih javnih naročil prvič predstavila predlog direktive o koncesijah, katere namen je bil predvsem spodbujanje gospodarske rasti in ustvarjanje delovnih mest tako, da se vsem evropskim podjetjem (zlasti pa malim in srednje velikim zasebnim podjetjem) omogoči dostop do koncesijskih trgov in v zvezi s tem izboljša pravna varnost. Področje podeljevanja koncesij do tedaj na ravni EU namreč ni bilo pravno urejeno (z izjemo splošnih načel Pogodbe o delovanju EU - PDEU in posameznih določb sekundarne zakonodaje, ki so urejale postopek podelitve koncesije gradenj). Po prvotnem predlogu direktive o koncesijah bi se moral domet njene uporabe nanašati na vodni, energetski, prometni in poštni sektor, kar bi, kot je dejal evropski komisar Michel Barnier, pomenilo dokončno oblikovanje notranjega trga javnih naročil in izboljšanje njihove učinkovitosti. V postopku do sprejema nove Direktive 2014/23/EU o koncesijah v Evropskem parlamentu in Svetu 26. februarja 2014 je bilo področje vodnega sektorja izvzeto iz direktive. Glas državljanov EU, izražen v obliki evropske državljanske pobude "Right2water", je bil s tem prvič uslišan, Evropska komisija pa je naredila pomemben korak naprej in utrdila zaupanje v evropske demokratične procese.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Dvajset let ustanovitvenih sporazumov Svetovne trgovinske organizacije

dr. Irena Peterlin, 22.5.2014

Trgovina in carine

dr. Irena Peterlin, Pravna praksa, 20/201415. aprila 2014 je minilo natanko dvajset let od dne, ko so predstavniki 123 držav v Marakešu v Maroku podpisali sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (World Trade Organization - WTO) v svežnju s številnimi drugimi sporazumi, ki so vzpostavili delovanje multilateralnega trgovinskega sistema in so temelj za njegovo delovanje v današnji obliki. WTO je nastala kot rezultat Urugvajskega kroga trgovinskih pogajanj. Ta pogajanja, s tem pa tudi dolgo obdobje institucionalnega sistema Splošnega sporazuma o carinah in trgovini iz leta 1947 (General Agreement on Tariffs and Trade - GATT 1947), so se končala s Sklepno listino v Marakešu. Vzpostavljena je bila kompleksna pravna in institucionalna struktura WTO. Listina je začela veljati 1. januarja 1995.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄12

Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem postopku

Mitja Pukšič, 27.3.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 12/2014Dne 20. in 21. marca 2014 je na Univerzi v Mariboru potekala odmevna in po odzivu sodeč zelo uspešno izvedena mednarodna konferenca Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem postopku, ki jo je pod vodstvom nosilke projekta profesorice na PF Univerze v Mariboru dr. Vesne Rijavec organiziral Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo PF Univerze v Mariboru. Konferenco je finančno podprl program Civilno pravosodje/Kazensko pravosodje EU v okviru evropskega projekta, ki združuje nacionalne poročevalce in številne raziskovalce iz 28 držav EU in katerega glavni cilj je raziskati, ali obstaja skupno jedro evropskega dokaznega prava, predvsem dokaznega postopka, in če obstaja, opisati njegovo vsebino in najpomembnejše točke razdora med nacionalnimi pravnimi sistemi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 46(1)
45(1) 40-41(1) 39(2) 38(1)
37(1) 33(1) 28(1) 26(1)
20(1) 12(1)

Leto objave

< Vsi
2014(15)
> Marec(1) > Maj(1) > Julij(2) > Avgust(1) > September(1) > Oktober(4) > November(2) > December(3)

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov