O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 28)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Se mora posameznik z vstopom v poslovni svet res v celoti odpovedati svoji zasebnosti?

Mojca Prelesnik, 18.12.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 49-50/2014Ministrstvo za pravosodje je pripravilo novelo Zakona o sodnem registru (ZSReg), katere posledica bo, da bodo na spletu zbirno (na enem mestu) dostopni vsi podatki o tem, v katerih poslovnih subjektih vse je posameznik ustanovitelj (družbenik), član uprave ali nadzornega sveta, in to na način iskanja po imenu in priimku osebe. Predlagatelj kot temeljni cilj, za katerega si prizadeva sprememba novele, navaja varnost pravnega prometa.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Pogoji in omejitve registracije trirazsežne znamke

Klemen Pohar, 11.12.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 48/2014Znak, kot ga opredeljuje Direktiva 2008/95/ES, obsega tudi trirazsežne znake, zato je tudi te znake mogoče registrirati kot znamke. Pri registraciji trirazsežnega znaka je treba posebej paziti na nekatere splošne pogoje za registracijo znamke in na posebne omejitve, ki se nanašajo na registracijo nekaterih oblik. Najprej je treba paziti, da oblika, ki se jo želi registrirati, ni določena preširoko. Nadalje je treba paziti, da ima znak, ki se ga želi registrirati, razlikovalni učinek. Poleg tega je treba paziti tudi, da trirazsežni znak ni sestavljen izključno iz oblike, ki izhaja iz same narave blaga, iz oblike, ki je nujna za dosego tehničnega učinka, ali iz oblike, ki daje blagu bistveno vrednost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄47

Ukrepi prestrukturiranja velike ali srednje družbe v postopku prisilne poravnave

dr. Nina Plavšak, 4.12.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 47/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)1 je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F)2 dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F3 je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so obravnavani položaji in pravna vprašanja glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Globa naj ne bo ne prenizka ne previsoka

Mojca Prelesnik, 27.11.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Prekrški

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 46/2014Pred kratkim smo pri Informacijskem pooblaščencu prejeli zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, s katero je prosilec zahteval informacije o izrečenih globah za prekrške po Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), in sicer zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke. Prosilec je zahteval seznanitev z globami, ki so bile izrečene v zadnjih petih letih in so bile višje od 9.000 evrov. Informacije, ki smo jih pripravili in poslali prosilcu, so vnovič opozorile na vprašanje, ki nam povzroča težave že nekaj let. Državni nadzorniki za varstvo osebnih podatkov so namreč policistom zaradi nezakonitih vpogledov v osebne podatke v zadnjih petih letih devetkrat izrekli globe, višje od 9.000 evrov. Štiri najvišje globe so znašale celo 20.000 evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Kritje stroškov predlagateljevega pravnega pooblaščenca pri sodnem preizkušanju primernosti denarne odpravnine

dr. Saša Prelič, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Saša Prelič, Pravna praksa, 46/2014V položajih, ko Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) upravičencem priznava pravico do primerne denarne odpravnine, je za varovanje njihovega interesa pred tveganjem, da zavezanec za njeno izplačilo višine ne bi določil ustrezno (primerno), zakon predvidel možnost sodnega preizkušanja njene primernosti. Preizkus se opravi v nepravdnem postopku posebne vrste, vanj pa se kot ekspertno telo praviloma vključuje poravnalni odbor, pred katerim lahko udeleženci postopka sklenejo tudi poravnavo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Še o neodvisnosti tožilstva in tožilcev

Pristavec Tratar Evelin, Pavlin Peter, 27.11.2014

Državno tožilstvo in državno pravobranilstvo

dr. Evelin Pristavec-Tratar, Peter Pavlin, Pravna praksa, 46/2014Avtor Blaž Mrva se v PP št. 39/2014 s prispevkom Neodvisnost tožilstva in tožilcev - zakaj? sprašuje, ali je upravičeno in smotrno ter z Ustavo skladno dejstvo, da "ni samostojno le tožilstvo, ampak so samostojni tudi posamezni tožilci". Navaja primerjavo s Francijo, Anglijo, Nemčijo in Avstrijo. V nadaljevanju prikaže posamezne segmente Zakona o državnem tožilstvu (ZDT-1) in sklene, da ni razloga, da bi bila ureditev tožilstva v Sloveniji drugačna kot v drugih državah, "če taka drugačna ureditev ne daje rezultatov, kot bi jih morala". Namen najinega odziva načeloma ni polemiziranje z avtorjem, temveč bolj prikaz poglobljenega dela in preučevanja pripravljavca ZDT-1, isto pa gre pričakovati tudi od kritikov veljavne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Upniška prisilna poravnava

dr. Nina Plavšak, 27.11.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi, Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 46/2014Ureditev prisilne poravnave v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) je bila z zadnjo novelo (ZFPPIPP-F) dopolnjena s posebnimi pravili o prisilni poravnavi nad srednjo ali veliko družbo. V slabem letu po uveljavitvi novele ZFPPIPP-F je bila v poslovni praksi že uporabljena večina novih pravnih institutov. V tem prispevku so pojasnjena pravna stališča o uporabi posameznih novih procesnih institutov, ki so se oblikovala v postopkih, v katerih je bil postopek prisilne poravnave začet na predlog upnikov. V prispevku v naslednji številki Pravne prakse pa bodo obravnavani položaji glede ukrepov finančnega prestrukturiranja, ki lahko nastanejo v teh postopkih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah so prosto dostopne informacije javnega značaja

Mojca Prelesnik, 20.11.2014

Srednje šolstvo, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 45/2014Iz obširne prakse Informacijskega pooblaščenca, ki jo je večkrat potrdilo tudi Upravno sodišče RS, izhaja, da so podatki o maturitetnih rezultatih po posameznih šolah prosto dostopne informacije javnega značaja. Državni izpitni center (RIC), katerega naloga je zbiranje in analiziranje teh podatkov, takemu stališču vztrajno nasprotuje, pri čemer povsem neutemeljeno spodbuja prepričanje, da na tem področju ni zagotovljena pravna varnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄42-43

Sodni cenilci in pooblaščeni ocenjevalci vrednosti ter ocenjevanje vrednosti stvarnega premoženja države in občin

Neffat Domen, Potočnik Sašo, 6.11.2014

Civilni sodni postopki

Domen Neffat, Sašo Potočnik, Pravna praksa, 42-43/2014Računsko sodišče je v revizijskem poročilu z dne 10. marca 2014 dokaj kritično ocenilo sistem sodnih cenilcev in njihovo delo pri opravljanju nalog cenitev vrednosti nepremičnin. Pod vprašaj je postavilo njihovo strokovno usposobljenost, še zlasti v primerjavi s pooblaščenimi ocenjevalci vrednosti. Ob tem je na mestu vprašanje, ali je taka kritika stroke sodnih cenilcev upravičena in ima podlago v (pomanjkljivi) zakonski ureditvi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄38

Izobraževalne institucije dela "skenirajo", njihovi uporabniki jih nato tiskajo in shranjujejo na prenosni disk ... Kje so meje (modernega) avtorskega prava?

dr. Neža Pogorelčnik, 2.10.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Intelektualna lastnina

dr. Neža Pogorelčnik, Pravna praksa, 38/2014Tehnična univerza v Darmstadtu je sama skenirala nekatera dela iz svoje zbirke, dostop do teh izvodov pa omogoča na bralnih terminalih v prostorih knjižnice. Naenkrat ponuja v branje le toliko digitalnih izvodov posameznega dela, kot jih ima v zbirki fizičnih, uporabniki pa lahko pri tem del ali celotno delo natisnejo ali prenesejo na USB-ključ oziroma drug prenosni disk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Novi izzivi informacijskega pooblaščenca

Mojca Prelesnik, 4.9.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Uprava

Mojca Prelesnik, Pravna praksa, 34/2014Informacijski pooblaščenec je varuh zasebnosti in hkrati zagovornik javnosti. V prejšnjih letih so se njegove pristojnosti širile, v prihodnosti pa so pred njim novi izzivi na obeh pravnih področjih, vsi večinoma povezani s sodobnimi tehnologijami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Zaščita nekaterih netradicionalnih znakov kot znamk

Klemen Pohar, 21.8.2014

Industrija in energetika, Lastnina in druge stvarne pravice

Klemen Pohar, Pravna praksa, 31-32/2014Pojmovanje znamke je v zadnjih letih doživelo precejšen razvoj. Zakonodajno pravilo, da se kot znamka sme registrirati znak, ki ga je mogoče grafično prikazati in omogoča razlikovanje blaga ali storitev enega podjetja od blaga ali storitev drugega podjetja, je ohlapno, kar pušča širok manevrski prostor razlagi tega pravila in omogoča spremembe njegovega pojmovanja skozi čas. Tradicionalno je znak pomenil predvsem besede, števila, slike in druge grafične znake, danes pa obsega tudi vonje, barve, zvoke in morda celo okuse. Skozi prakso Sodišča EU in Urada za usklajevanje na notranjem trgu EU (UUNT) si poglejmo, katere netradicionalne znake, in pod kakšnimi pogoji je mogoče registrirati kot znamko.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

"Nedosegljiv dokaz" v kaznovalnem postopku

Jaka Pengov, 21.8.2014

Kazenski postopek

Jaka Pengov, Pravna praksa, 31-32/2014V zadnjem času sem naletel na nekaj sodnih odločb ali stališč prvostopenjskih sodišč na obravnavi v kazenskem oziroma postopku o prekršku, v katerih so sodišča po sprejetju predlaganih dokazov s strani obrambe po enkratnem ali dvakratnem neuspešnem vabljenju priče odločila, da se izvedba dokaza prekliče oziroma ne opravi, saj gre za "nedosegljiv dokaz". Menim, da je Tako stališče v nasprotju s poštenostjo kaznovalnega postopka, posega v temeljne pravice obdolženca, nasprotuje načelu iskanja materialne resnice in pretirano služi novodobni "mantri" pravnih postopkov - načelu ekonomičnosti in racionalnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Dostojanstvo sodstva

Marijan Pavčnik, 24.7.2014

Sodišča

Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 29-30/2014Vladavina prava zahteva, da o legitimnih zahtevah odločamo legalno. Pritisk ulice je nedopustno dejanje, ki - hočeš nočeš - spodkopava avtoriteto pravne države in njenih ustanov. Nekaj drugega je strokovna kritika, še zlasti tedaj, ko gre za zadeve, ki so že pravnomočne in so, gledano vsebinsko, ireverzibilne. A tudi tu kaže biti previden. Strokovna kritika mora biti zadržana in naj se osredotoča zlasti na to, da opozarja na sporne vidike, ki jih je treba v postopku še pretehtati. V konkretni zadevi, ki zadnje tedne vznemirja slovensko javnost, je sporno vprašanje, ali kaže prekiniti izvršitev zaporne kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Po desetih letih dela ponosno zapuščam mesto informacijske pooblaščenke

Nataša Pirc Musar, 17.7.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 28/2014Ne smete mi zameriti, ker bom v tem zadnjem uvodniku, ki ga pišem kot informacijska pooblaščenka, bolj osebna, kot sem bila sicer, ko sem pisala za Pravno prakso. Deset let življenja, ki sem ga z dušo in srcem posvetila dostopu do informacij javnega značaja in varstvu osebnih podatkov, je namreč zaradi moje predanosti delu na tem položaju pač težko opisati nečustveno. Vem, da sem bila na trenutke morda bolj aktivistka kot klasična državna uradnica oziroma funkcionarka, ampak taka sem od nekdaj, polna energije in vere, da se stvari da premakniti, če si le dovolj vztrajen. In prepričana sem, da na položaju, na katerem braniš človekove pravice, moraš pokazati malo bolj borbenega duha. Eden od razlogov za mojo malo bolj aktivistično držo pa je tudi to, da v Sloveniji (žal) nimamo močnih nevladnih organizacij na področju svobode informacij in varovanja zasebnosti. V boju z državo in drugimi velikimi upravljavci baz podatkov smo bili zato večinoma sami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Stroka je res prepogosto neslišna in sterilna, pa tudi servilna

dr. Janez Pogorelec, 17.7.2014

Kazenski postopek

dr. Janez Pogorelec, Pravna praksa, 28/2014 Še o zadevi Patria Kolega Matej Avbelj se je v svojem članku Zadeva Patria - (ne)pravo v kontekstu spustil na zelo spolzek teren, ki ga je težko upravičiti tudi z "disclaimerjem" z začetka njegovega članka, v katerem svoje teze upr
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄23

Aneksi h gradbenim pogodbam in pogodbam o izvedbi storitev z vidika prava javnega naročanja

mag. Maja Potočnik, 12.6.2014

PRORAČUN, Obligacije

mag. Maja Potočnik, Pravna praksa, 23/2014Malo je projektov, pri katerih po sklenitvi gradbene pogodbe ali pogodbe o izvedbi storitev med naročnikom in izbranim ponudnikom v času trajanja pogodbe ne bi prišlo do potrebe po taki ali drugačni spremembi pogodbe. Najpogosteje gre za vprašanje, kako urediti naročilo dodatnih del ali storitev, kako je s podaljšanjem pogodbenega roka in z menjavo podizvajalcev v fazi izvedbe pogodbe. Vsi naročniki s področja energetike imajo še dodatno specifiko, da so bili z Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, področni zakonodaji skupnosti, seznamih gradenj in storitev, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje uvrščeni na informativni seznam naročnikov oziroma zavezancev za javna naročila po Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev (ZJNVETPS). Preden so postali zavezanci za javna naročila, so imeli sklenjene številne gradbene pogodbe in pogodbe o izvedbi storitev, za katere se zdaj poraja vprašanje, kako je s sklepanjem aneksov k tem pogodbam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Razmerje med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in stečajnim postopkom

dr. Nina Plavšak, 29.5.2014

Civilni sodni postopki

dr. Nina Plavšak, Pravna praksa, 21/2014Tako postopek (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave kot tudi stečajni postopek se vodi, če je dolžnik insolventen. Namen (cilj, smoter) vodenja glavnega stečajnega postopka je v neposrednem nasprotju z namenom vodenja glavnega postopka (redne ali poenostavljene) prisilne poravnave. Zato glav
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Ljubljansko okrožno sodišče danes in jutri

Marjan Pogačnik, 22.5.2014

Sodišča

Marjan Pogačnik, Pravna praksa, 20/2014Sodno okrožje Ljubljana z okrožnim sodiščem ter osmimi okrajnimi sodišči je največji (pod)sistem slovenskega sodstva, ki zaposluje skoraj 700 ljudi, od tega približno 150 sodnikov, v delo pa prejme po več kot 130.000 zadev na leto, od tega samo Okrožno sodišče v Ljubljani po več kot 50.000. Število zadev, obravnavanih pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v povprečju pomeni okoli 35 odstotkov vseh zadev, ki jih v Republiki Sloveniji obravnavajo okrožna sodišča. Sodniki okrožja v zadnjih letih bolje obvladujejo pripad zadev, skrajšujejo čas, potreben za rešitev zadev, in pri tem dosegajo tudi spodbudne pritožbene rezultate, merjenje z deležem potrjenih, spremenjenih in razveljavljenih zadev na pritožbenih sodiščih.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄20

Prizadevanje za povečanje učinkovitosti prekrškovnih postopkov

Maroje Paniko, 22.5.2014

Prekrški

Maroje Paniko, Pravna praksa, 20/2014Letošnji, 9. dnevi prekrškovnega prava so potekali 15. in 16. maja v Kranjski Gori. V okviru petih sekcij so bili obravnavani zakonski in praktični vidiki izvrševanja sankcij, dejavnosti in naloge, nezdružljive z opravljanjem detektivske dejavnosti in zasebnega varovanja, odgovornost neposrednega storilca prekrška, aktualna vprašanja ZP-1 in problematika tujcev kot subjektov prekrškovnega postopka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄14

O srednjeveških zidovih in posvetovalnih zapisnikih

Tomaž Pavčnik, 10.4.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 14/2014V zadevi Grims proti Mladini glasovanje senata ni bilo soglasno. Da se ne bo kdo zbal: o vsebini zadeve tu ne bom prav nič razpravljal. To bi bilo v resnici neprimerno in glede na delno naravo odločitve tudi nezakonito (drugi odstavek 38. člena Zakona o sodniški službi). Tisto, kar me tu zanima, je spodbujeno z nekaterimi javnimi in kuloarskimi odzivi na samo dejstvo, da je bil izid glasovanja v odločbi obelodanjen. In še naprej: seveda ne bom razpravljal o konkretnem glasovanju, marveč o problemu javnega glasovanja na splošno. Podton odzivov je mogoče strniti v splošno vprašanje: kaj se vendar grejo? Odgovor na splošno vprašanje, kaj se gre senat, ki razkrije izid glasovanja, je po mojem prepričanju izrazito praven. Gre se tisto, za kar je bil izvoljen in k čemur je vsak njegov član ob izvolitvi v sodniško službo prisegel: sodi po ustavi, zakonu in po svoji vesti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄11

Kdo se boji informiranih državljanov?

Nataša Pirc Musar, 20.3.2014

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Nataša Pirc-Musar, Pravna praksa, 11/2014Le informiran državljan je lahko aktiven državljan. Se takih bojimo? To vprašanje se mi poraja v zadnjih dneh po tem, ko je Državni zbor RS 6. marca 2014 sprejel novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ).
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄10

Narava, Ustava in nekatera preživninska vprašanja

Tomaž Pavčnik, 13.3.2014

Zakonska zveza in družinska razmerja

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 10/2014Eden prvih nesmislov, ob katere sem trčil že na začetku svoje pravosodne poti, je bil preživninski matematizem. V kolumni s takim naslovom sem ga skušal zavrniti. Kot strokovni sodelavec sem imel srečo, ker so mi številni tedanji mentorji dopustili, da sem preživninski matematizem lahko zavračal tudi v sodnih odločbah. Gre za tezo o nujnem vrednotnem (in ne vrednostnem) pristopu, po kateri je treba med pravno relevantnimi dejavniki (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in preživninske zmožnosti matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so tedaj soodvisne. Koliko bo potrebam mogoče zadostiti, je namreč odvisno od zmožnosti staršev. Najprej je treba zagotoviti eksistenčne in biološke potrebe (po hrani, zdravju, strehi nad glavo), nato socialno-biološke (obleka, izobraževanje, kultura) in nazadnje tudi potrebe prostega časa, pri katerih v omejenem obsegu lahko govorimo tudi o zadovoljevanju luksuza.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄8

Številna vprašanja ob skupnem okviru evropskega dednega prava

Mitja Pukšič, 27.2.2014

Dedovanje

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 8/2014Evropska mreža centrov za izobraževanje v pravosodju (European Judicial Training Network - EJTN) je v okviru programa Civilno pravosodje (Civil Justice - CiLaw) organizirala dvodnevni seminar Čezmejno dedovanje. Seminar s štirimi predavatelji in približno petdesetimi udeleženci - sodniki iz vseh držav članic EU - je potekal 17. in 18. februarja 2014 na Sodniški akademiji v Recklinghausnu v Nemčiji in je bil namenjen uvodni predstavitvi bistvenih značilnosti Uredbe (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju (z delovnim naslovom Bruselj IV), nikakor pa ne podrobnejši analizi vse njene kompleksnosti in problemskih obravnav pri uporabi v posameznih državah članicah, kar bo glede na buren odziv strokovne javnosti zagotovo še predmet večjega števila nadaljnjih seminarjev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄4

O pisanju civilne sodbe

Tomaž Pavčnik, 30.1.2014

Sodišča

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 4/2014V okviru študija za pravniški državni izpit Center za izobraževanje v pravosodju organizira za pripravnike tudi seminar o pisanju civilne sodbe. Gradiva, ki sem ga pripravil v ta namen, sprva nisem nameraval preoblikovati za objavo. Potem pa me je nekaj prepričalo, da je o pisanju sodbe treba govoriti. To besedilo naj bo zato, poleg tega, da je namenjeno predvsem sodniškim pripravnikom, tudi moj prispevek k splošni razpravi na to temo.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(1) 47(1) 46(4)
45(1) 42-43(1) 38(1) 34(1)
31-32(2) 29-30(1) 28(2) 23(1)
21(1) 20(2) 14(1) 11(1)
10(1) 8(1) 4(1) 3(1)
2(2)

Leto objave

< Vsi
2014(28)
> Januar(4) > Februar(1) > Marec(2) > April(1) > Maj(3) > Junij(1) > Julij(3) > Avgust(2) > September(1) > Oktober(1) > November(6) > December(3)

Področja

< Vsi 2. PRAVNA PODROČJA 2.1. PRAVOSODJE 2.2. UPRAVNO PRAVO 2.3. CIVILNO PRAVO 2.4. KAZNOVALNO PRAVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOP QRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov