O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 34)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Žaljivo in šokantno - vse to je svoboda izražanja

Lena Šutanovac, 18.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 49-50/2014Tudi v slovenskih političnih razpravah včasih pride v ospredje vprašanje lustracije. Lustratio je starorimski izraz, ki pomeni očiščenje grehov. V evropskem prostoru izpeljanka označuje umikanje oseb, ki so bile v preteklosti povezane s komunističnimi sistemi, iz javnega življenja. In čeprav tak institut v Sloveniji ni v veljavi, gre za močno vrednostno obarvano temo. Na to kažejo tudi poskusi zakonske uveljavitve lustracije pri nas.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄49-50

Imenovanje prokurista

Miha Šercer, 18.12.2014

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Miha Šercer, Pravna praksa, 49-50/2014Predvsem je treba poudariti, da prokurist po svoji pravni naravi ni zakoniti (korporacijski) zastopnik družbe, temveč upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike splošnega poslovnega pooblastila za zastopanje družbe. Prokurist ni organ družbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

V imenu Atatürka

Lena Šutanovac, 11.12.2014

Varstvo človekovih pravic

Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2014Pritožnik Murat Vural je polival barvo po spomenikih prvega predsednika sodobne republike Turčije Atatürka, postavljenih na javnih mestih v Ankari. Obsojen je bil zaradi kaznivega dejanja skrunjenja spomina na Atatürka in določena mu je bila zaporna kazen v trajanju 13 let. Stranska kazen, izrečena pritožniku, je bila prepoved udeležbe in sodelovanja na volitvah ter vodenja združenj. Kljub predčasni pogojni izpustitvi po osmih letih pritožniku volilna pravica še vedno ni pripadla. Leta 2007 je vložil pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), v kateri se je skliceval na kršitve 10. člena EKČP (svoboda izražanja) in 3. člena 1. protokola EKČP (pravica do svobodnih volitev), kot predmet pritožbe pa je navajal predvsem nesorazmernost med težo kaznivega dejanja ter višino in posledicami izrečene kazni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄48

Ali je pisanje, poslano policiji po elektronski pošti, lahko obravnavano kot zahteva za sodno varstvo?

Ivan Šelih, 11.12.2014

Upravni postopek in upravne takse

Ivan Šelih, Pravna praksa, 48/2014Ob razvoju elektronskih poti komuniciranja in vse širši uporabi elektronskih poti komuniciranja se postavljajo tudi vprašanja o poslovanju organov z vlogami, prejetimi po elektronski poti. Kot kaže v nadaljevanju predstavljeni primer pri Varuhu človekovih pravic RS, je tudi v tem primeru treba skrbno obravnavati prejete vloge in spoštovati vse predpise, ki urejajo to problematiko. Ker menimo, da je primer zanimiv tudi za bralce Pravne prakse, želimo nanj s tem prispevkom še posebej opozoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄46

Prenehanje delovnega razmerja po bolniški odsotnosti

Miha Šercer, 27.11.2014

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 46/2014Delavcu je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar je bil ob izteku odpovednega roka nezmožen za delo (bolniška odsotnost), tako da mu delovno razmerje takrat ni prenehalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Pošteno sojenje in izzivanje kriminalne dejavnosti

Klavdija Štarkel, 20.11.2014

Varstvo človekovih pravic

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 45/2014Andreas Furcht je v začetku leta 2008 organiziral dva nakupa prepovedanih drog. Od prodajalca, njegovega dobrega prijatelja, naj bi za posredovanje s kupci prejel 50.000 evrov, na njegovo nesrečo pa sta prvič 10 kilogramov amfetaminske paste in 40 gramov kokaina, drugič pa 250 kilogramov amfetaminske paste kupila tajna policijska delavca. Obsojen na zaporno kazen se je pred aachenskim sodiščem sicer neuspešno zagovarjal, da ni sam prišel na dan z idejo o trgovini z mamili, temveč se je le odzval na policistov predlog za nakup, toda sodišče je kljub temu ugotovilo, da so tajni policijski delavci Furchta izzvali k izvršitvi kaznivega dejanja. Izrečena kazen pet let zapora pa je zato imela pravno podlago v določbah o omilitvi kazni; dokazi, ki so jih policisti zbrali ob lastnem spodbujanju kriminalne aktivnosti, so ostali v spisu. Furcht je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zatrjeval kršitev prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), torej pravice do poštenega sojenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄45

Enako obravnavanje samo po sebi ni pot do pravičnosti

Iztok Štefanec, 20.11.2014

Pravoznanstvo

Iztok Štefanec, Pravna praksa, 45/2014Drugi teden novega študijskega leta je na PF Univerze v Ljubljani postregel z obrambo disertacije z naslovom Pravičnost kot (ne)enakost - kritika Aristotelovega pogleda na pravičnost, ki jo je z oceno uspešno cum laude obranila Mojca Zadravec. Zagovor je potekal pred komisijo v sestavi akad. prof. dr. Marijana Pavčnika kot predsednika, mentorja doc. dr. Aleša Novaka s PF in doc. dr. Igorja Pribca s Filozofske fakultete.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Odpoved med poskusnim delom

Miha Šercer, 17.10.2014

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 40-41/2014Z delavcem imamo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s trimesečnim poskusnim delom. Že kmalu po zaposlitvi smo videli, da se sodelovanje ne bo obneslo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄40-41

Pozabljena latinščina

dr. Katja Škrubej, 17.10.2014

Kultura in umetnost

dr. Katja Škrubej, Pravna praksa, 40-41/2014Konec poletja je izšla prav posebna knjiga, katere naslov Pozabljena latinščina (IUS SOFTWARE, GV Založba, zbirka Pravna obzorja, 50, Ljubljana 2014, 433 strani) bodo bralci Pravne prakse nemudoma prepoznali, saj so prispevke z razlago in širšim pomenskim ozadjem premnogih latinskih rekov pod tem krovnim naslovom izpod peresa istega avtorja lahko v obliki kolumn z užitkom prebirali vse od leta 2008. Prevodi in spremna beseda so seveda delo profesorja dr. Janeza Kranjca, stvarno kazalo pa je prispeval Iztok Štefanec.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄36

Kaj se šteje pri izračunu odpravnine?

Miha Šercer, 18.9.2014

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 36/2014• Ali se pri izračunu odpravnine po 108. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) štejejo dopolnjena leta dela do datuma vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali do datuma dejanskega prenehanja delovnega razmerja?
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄35

Občinske ceste z neurejenimi lastninskimi razmerji

Ivan Šelih, 11.9.2014

Lastnina in druge stvarne pravice

Ivan Šelih, Pravna praksa, 35/2014 Nekatere ugotovitve in aktivnosti Varuha človekovih pravic V članku Obveznosti upravljavcev občinskih cest - policijski vidik sta avtorja prispevka opozorila na nekatere težave, s katerimi se srečuje Policija pri izvajanju ukrepov iz svoj
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄34

Vrnitev represivne psihiatrije?

Ivan Šelih, 4.9.2014

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Ivan Šelih, Pravna praksa, 34/2014V članku Vrnitev represivne psihiatrije?je kritično izpostavljeno posredovanje Varuha človekovih pravic RS, pri čemer naj bi ta pritrdil stališču, ki krepi vlogo represivnih organov na področju duševnega zdravja. Avtor članka meni, da ni dobro, če Varuh v zadržanosti tožilcev do ukrepanja zoper bolnike vidi le prelaganje odgovornosti, ne pa želje po jasni ločitvi med kaznovanjem in zdravljenjem. Pripominja, da vse, kar je pravno mogoče, ni vedno nujno tudi najprimernejše. Če kdo, potem bi prav Varuh moral upoštevati, da je pri skrbi za človekove pravice pomemben tudi simbolni vidik izvajanja pristojnosti glede na sistemsko umestitev in naravo dela organov, ki so pooblaščeni za ukrepanje. Ker se s tem stališčem avtorja članka povsem strinjamo, zlasti ker v navedeni zadevi namen našega posredovanja ni bila kakršnakoli krepitev vloge državnega tožilstva oziroma represivnih organov na področju duševnega zdravja, želimo v tem odzivu dodatno osvetliti našo intervencijo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Lokalne volitve 2014

dr. Dušan Štrus, 21.8.2014

Kultura in umetnost

dr. Dušan Štrus, Pravna praksa, 31-32/2014Po prvih volitvah ustavnih organov v skladu s slovensko ustavo v letu 1992 naj bi bilo leto 2012 volilno leto, ko se po dvajsetih letih v istem letu izteče štiriletni mandat poslancev Državnega zbora ter petletni mandat predsednika republike in Državnega sveta. Vendar je leta 2011 predsednik republike razpustil Državni zbor in decembra so bile razpisane predčasne volitve v Državni zbor. Tako leta 2012 ni prišlo do steka volitev treh ustavnih organov, ampak samo do volitev predsednika republike in Državnega sveta. Volilno leto 2012 je bilo tako celo manj zahtevno kot volilno leto 2002, ko so hkrati potekale volitve predsednika republike, Državnega sveta in lokalne volitve. Leto 2014 pa je postalo volilno leto, v katerem so že bile evropske in državnozborske volitve (tega si najbrž na začetku leta ni mislil nihče), lokalne volitve pa so pred vrati.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Določnost in predvidljivost zakona pri odvzemu organov umrle osebe

Klavdija Štarkel, 21.8.2014

Varstvo človekovih pravic

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 31-32/2014Triindvajsetletni sin Svetlane Petrove je 26. maja 2002 v prometni nesreči utrpel tako hude poškodbe glave, da je čez tri dni v bolnišnici v Rigi umrl. V sodelovanju s transplantacijskim centrom so mu bile za namen presaditve odvzete ledvici in vranica. Pokojnikova mati je poseg odkrila povsem naključno, ko je devet mesecev pozneje med kazenskim postopkom zoper povzročitelja nesreče prebirala obdukcijsko poročilo za umrlega sina. Ker je državni tožilec po predhodni preiskavi zavrnil vse pritožbe matere zoper ravnanje zdravstvenega osebja, ki za nameravani odvzem organov ni niti poskusilo pridobiti njenega soglasja, je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) zatrjevala kršitev 8. člena (pravica do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja) Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), tj. pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄31-32

Odgovornost za škodo, ki jo povzročijo prostoživeče živali

Nadija Šuler, 21.8.2014

Obligacije

Nadija Šuler, Pravna praksa, 31-32/2014Odgovornost za škodo, ki jo povzročijo prostoživeče živali, se v marsičem razlikuje od splošne ureditve odškodninske odgovornosti v Obligacijskem zakoniku (OZ). Urejata jo Zakon o ohranjanju narave (ZON) in Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki sta v odnosu do OZ specialna predpisa. Splošne določbe OZ glede povzročitve in odgovornosti za škodo se uporabljajo, če ta zakona določenega področja ne urejata.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄29-30

Ališić proti Sloveniji

dr. Mirjam Škrk, 24.7.2014

Varstvo človekovih pravic

dr. Mirjam Škrk, Pravna praksa, 29-30/2014Veliki senat Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je 16. julija razglasil sodbo v zadevi Ališić in drugi proti BiH, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji, s katero je dokončno odločil, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za neplačane "stare" devizne hranilne vloge trem državljanom BiH, in sicer Slovenija dvema varčevalcema, ki sta imela devizne prihranke vložene v sarajevski podružnici Ljubljanske banke (LB), in varčevalcu, ki je imel devizno vlogo pri tuzlanski podružnici srbske Investbanke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Amnestija ne more veljati za vojna hudodelstva

Klavdija Štarkel, 17.7.2014

Varstvo človekovih pravic

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 28/2014Fred Marguš je kot član Hrvaške vojske konec leta 1991 med branjenjem Čepina pri Osijeku ustrelil osem srbskih civilistov, pet jih je pred tem trpinčil in zasliševal, devetletnega otroka ene od žrtev pa hudo ranil. Ravnanja so bila predmet dveh kazenskih postopkov, in sicer štirje od ubojev ter poškodovanje otroka leta 1993, vsa pa leta 2006 v okviru sojenja za kršitve Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb v času vojne. Prvi se je končal brez meritorne odločitve na podlagi splošne amnestije, drugi pa z obsodilno sodbo za vojno hudodelstvo zoper civilno prebivalstvo s petnajstimi leti zaporne kazni. Marguš je pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) poznejši sodbi očital med drugim kršitev 4. člena Protokola št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah (EKČP), tj. pravice osebe, da ni dvakrat sojena ali kaznovana za isto kaznivo dejanje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄28

Novejši razvoj v nemškem gospodarskem kazenskem pravu

Miha Šošić, 17.7.2014

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

Miha Šošić, Pravna praksa, 28/2014Dne 4. in 5. julija 2014 je bil v Frankfurtu na Majni v organizaciji založbe C. H. Beck 13. posvet o novejšem razvoju v gospodarskem kazenskem pravu (nem. Neue Entwicklungen im Wirtschaftsstrafrecht), na katerem so profesorji, sodniki, državni tožilci in odvetniki predstavili aktualne teme nemškega gospodarskega kazenskega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Kršitev pravic obrambe pri izpodbijanju zanesljivosti izvedenskih mnenj

Klavdija Štarkel, 29.5.2014

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 21/2014Joga, terapevtska gimnastika, dihalne tehnike, petje manter, meditacija. Tehnike tradicionalnega zdravilstva, storitve institucionalizirane medicine ali nič od tega? Programe s to vsebino je navdahnjena z nauki indijskega duhovnega voditelja Sri Sri Ravija Shankarja Veronika Viktorovna Matytsina z nekaj somišljeniki organizirala v okviru združenja Umetnost življenja v ruskem mestu Kabarovsk, s ciljem popularizacije zdravega življenjskega sloga. Študentka pedagogike, ki se je programov udeleževala od aprila do junija 2002, je sledila tudi priporočilom glede prehranjevanja in najprej opešala fizično, kmalu pa je bila hospitalizirana zaradi hudih duševnih težav, naknadno opredeljenih kot akutna shizoidna motnja. Matytsina je bila po enem razveljavljenem kazenskem procesu spoznana za krivo mazaštva, pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) pa je zahtevala obravnavo zaradi kršitve 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), tj. pravice do poštenega sojenja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄21

Študentje PF Univerze v Ljubljani zopet odlični na tekmovanjih iz prava EU

Vlahek Ana, Šubic Neža, 29.5.2014

Ostalo

dr. Ana Vlahek, Neža Šubic, Pravna praksa, 21/2014V letošnjem šolskem letu so se študentje PF Univerze v Ljubljani udeležili kar dveh tekmovanj iz poznavanja prava EU, in sicer svetovnega študentskega tekmovanja European Law Moot Court (ELMC) in regionalnega tekmovanja Central and East European Moot Court (CEEMC). Na obeh so se odlično odrezali in PF zopet priborili nekaj izvrstnih rezultatov: 4.-8. mesto na svetu v kategoriji predstavnika Evropske komisije na ELMC, ekipno 1. mesto na CEEMC, 1. mesto v kategoriji govornikov na CEEMC in 2. mesto v kategoriji memorandumov na CEEMC.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Nove dileme evropskega naloga za prijetje in predajo

Šubic Neža, Uršič Helena, 15.5.2014

Kazenski postopek

Neža Šubic, Helena Uršič, Pravna praksa, 19/2014Z Okvirnim sklepom Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o evropskem nalogu za prijetje in predajo med državami članicami je sistem predaje z glavnim instrumentom evropskim nalogom za prijetje in predajo (ENPP) v Evropski uniji nadomestil klasično izročitev (ekstradicijo). Sodelovanje v kazenskih zadevah med državami članicami EU tako poteka prek izmenjave sodnih odločb, ki jih sodni organ države izvršiteljice preverja le formalno, v vsebino in upravičenost naloga pa se ne spušča. Načeloma je treba izpolniti vsak nalog, razen če obstaja kateri od obveznih ali fakultativnih razlogov za zavrnitev izvršitve predaje. Za 32 kategorij posebej hudih kaznivih dejanj sistem opušča preverjanje dvojne kaznivosti (sicer temeljno načelo mednarodnega kazenskega prava) pod pogojem, da so v odreditveni državi članici kazniva z zaporno kaznijo ali ukrepom, vezanim na odvzem prostosti do najmanj treh let. Bistvena novost je tudi obveznost predaje lastnih državljanov. Države članice so Okvirni sklep implementirale v svojo notranjo zakonodajo, lansko leto kot novopridružena EU tudi Hrvaška.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Domneva nedolžnosti v tujem kazenskem postopku

Klavdija Štarkel, 15.5.2014

Varstvo človekovih pravic

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 19/2014Zakonit kazenski postopek od sodnika zahteva, da izreče kazensko sankcijo, ki bo po svoji vrsti in trajanju primerna teži kaznivega dejanja in krivdi obdolženca. Raziskovanje vlog posameznega od teh v vsaki organizirani kriminalni združbi nujno zahteva ugotavljanje bolj ali manj kompleksnih razmerij med posameznimi člani, ki ustrezajo pravnim institutom sostorilcev, napeljevalcev, pomagačev, organizatorjev, vodij ipd. Ko se nato na zatožni klopi znajdejo le nekateri od teh, pogosto le sposobnost izbora primernih besed preprečuje preveč določno izražanje o objektivni vlogi in subjektivnem odnosu tistega od domnevnih udeležencev, ki v takem postopku sploh ni sodeloval.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄19

Pravica mladoletnega oškodovanca, da ga v kazenskem postopku spremlja oseba, ki ji zaupa

dr. Katja Šugman Stubbs, 15.5.2014

Kazenski postopek

dr. Katja Šugman-Stubbs, Pravna praksa, 19/2014V sodni praksi se je pojavilo vprašanje, ali se določilo četrtega odstavka 65. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), da je v predkazenskem in kazenskem postopku lahko ob mladoletnem oškodovancu navzoča oseba, ki ji oškodovanec zaupa, nanaša tudi na fazo preiskave. Očitno nekatera sodišča določbo razlagajo tako, da faze preiskave ne zajema, zato zaupne osebe mladoletnega oškodovanca med zaslišanjem pošljejo iz sodne dvorane. Odgovor na to vprašanje ne bi smel zahtevati članka v Pravni praksi; vendar je to očitno potrebno, če hočemo preprečiti kratenje osnovnih pravic mladoletnih oškodovancev v kazenskem postopku.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄16-17

Vročanje po ZDR-1

Miha Šercer, 24.4.2014

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 16-17/2014Minilo je leto dni od uveljavitve novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki je za delodajalce prinesel kar nekaj rešitev, ki jih razbremenjujejo nepotrebnih administrativnih bremen, skrajšujejo nekatere postopke ipd. Enak namen je imel zakonodajalec tudi pri vročanju pisanj zaposlenim (in kandidatom). Dobrodošla je možnost vročanja nekaterih pisanj po elektronski poti, čeprav se pri tem v praksi postavljajo številna vprašanja. Zelo zaželena je bila tudi sprememba v zvezi z vročanjem pisanj v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi, čeprav se bojim, da je bil s spremembami narejen celo korak nazaj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2014⁄15

Pridržanje potnika v letališki sobi zaradi administrativne pomote

Klavdija Štarkel, 17.4.2014

Varstvo človekovih pravic

Klavdija Štarkel, Pravna praksa, 15/2014Ko se je azerbajdžanski državljan Adil Gahramanov v juliju 2006 na mednarodnem letališču v Bakuju ravno dobro prijavil na let v Dubaj, je elektronski sistem Službe za državno mejo ob kontroli potnega lista javil, da je treba tega potnika ustaviti. Takoj zatem ga je letališki nadzornik pospremil v posebno sobo, ga obvestil, da je bil z leta odstranjen in da mora zaradi razjasnitve položaja počakati na uslužbenca Ministrstva za nacionalno varnost, drugih informacij pa Gahramanov ni bil deležen. Ker se je po nekaj urah pridržanja izkazalo, da je isto ministrstvo njegovo ime pozabilo odstraniti s seznama oseb, ki jim je zapustitev države prepovedana, je lahko brez nadaljnjih omejitev odšel. Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) je zahteval obravnavo zaradi nezakonitega pridržanja s kršitvijo 5. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (pravica do svobode in varnosti).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(2) 48(2) 46(1) 45(2)
40-41(2) 36(1) 35(1) 34(1)
31-32(3) 29-30(1) 28(2) 21(2)
19(3) 16-17(1) 15(1) 14(1)
12(2) 11(2) 8(2) 4(1)
1(1)

Leto objave

< Vsi
2014(34)
> Januar(2) > Februar(2) > Marec(4) > April(3) > Maj(5) > Julij(3) > Avgust(3) > September(3) > Oktober(2) > November(3) > December(4)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠ TUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov