O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Nove pogodbe FIDIC 2017

mag. Maja Koršič Potočnik, 21.12.2017

mag. Maja Koršič-Potočnik, Pravna praksa, 49-50/2017FIDIC, mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, letos praznuje 30. obletnico. Še bolj zavidljiva pa je 60. obletnica FIDIC-ove rdeče knjige, ki ima za sabo dolgotrajno zgodovino poskusov poenotenja gradbene pogodbe v svetu na način, da bi bila ta uravnotežena za vse vpletene strani in da bi med pogodbene stranke pravično porazdelila tveganja gradnje. Ob praznovanju teh dveh obletnic je mednarodno združenje FIDIC poskrbelo za novo (drugo) izdajo rdeče, rumene in srebrne knjige, ki so bile uporabnikom prvič predstavljene na mednarodni konferenci FIDIC v Londonu, ki je potekala na začetku decembra 2017.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Evropska unija spodbuja zakonodajno sled

dr. Albin Igličar, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Uprava

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 49-50/2017Septembra 2017 je Evropski parlament sprejel Resolucijo o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah Evropske unije (v nadaljevanju Resolucija o preglednosti). Navedeni dokument posveča veliko pozornosti tudi zakonodajni sledi, v smislu seznama stikov, ki so jih imeli poslanci z zastopniki interesov oziroma lobisti. Ta seznam naj bi bil priložen vsakemu zakonodajnemu predlogu. S tem namenom je predlagan poseben obrazec, "ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali" (1. točka). S temi podatki bo obogaten t. i. "register za preglednost", ki naj bi vodil k večji transparentnosti pri delu organov Evropske unije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

.com in kripto žvenket

Primož Cencelj, 21.12.2017

ELEKTRONSKO TRGOVANJE IN POSLOVANJE, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Primož Cencelj, Pravna praksa, 49-50/2017Evforija in želja po bogastvu sta kot virus, ki se hitro širi. Težko je ostati povsem imun. Sam sem se s finančnimi trgi spoznal že v gimnaziji, ko sem bil priča prvemu poku balona, imenovanega ".com". V finančno panogo sem vstopil v zadnjih vzdihljajih nepremičninskega balona v Ameriki in balkanskega balona v Sloveniji. Marsikdo se spomni želje po kupovanju točk in delnic, usmerjenih na Balkan. A glede na svojo izkušnjo, odzive številnih jeznih in razočaranih vlagateljev ter njihovo zagrenjenost in obžalovanje, ko so se vrednosti drastično znižale, sporočam, da se situacija lahko kaj hitro spremeni. Vera v zlato tele je lahko včasih tako močna, da lahko marsikdo izgubi razsodnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Evropa

Patricij Maček, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017 Torek, 12. 12. Glifosat. Evropska komisija (EK) je odgovorila na evropsko državljansko pobudo 'Prepovejmo glifosat ter obvarujmo ljudi in okolje pred strupenimi pesticidi' ter se zavezala, da bo leta 2018 predstavila zakonodajni predlog za še večjo preglednost in kakovo
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Delni kopernikanski obrat Sodišča EU glede razmerja med nacionalnim ustavnim redom in pravom EU

Anže Erbežnik, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Anže Erbežnik, Pravna praksa, 49-50/2017Sodišče EU je v zadevi M. A. S. in M. B. ("Taricco 2") revidiralo svoje stališče iz zadeve Taricco in drugi, C-105/14, z dne 8. septembra 2015 ter odprlo novo poglavje glede pojmovanja primarnosti prava EU v smislu bolj harmoničnega sobivanja z nacionalnimi ustavnimi redi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Lexcrunch

Patricij Maček, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 49-50/2017Potrebujete predpise, dokumente ali informacije s področja bančništva in kapitalskih trgov v Evropski uniji (EU)? Najdete jih lahko prek spletne aplikacije lexcrunch. Ta nudi enostavno iskanje po evropskih predpisih o bančništvu in kapitalskih trgih, saj omogoča iskanje po dokumentih več spletnih strani, in sicer po naslednjih: Pravo EU http://www.eur-lex.europa.eu , Evropska centralna banka http://www.ecb.europa.eu , Evropski bančni organ http://www.eba.europa.eu , Evropski organ za vrednostne papirje in trge http://www.esma.europa.eu , Evropski organ za zavarovanje in poklicne pokojnine https://eiopa.europa.eu , Mednarodni denarni sklad http://www.imf.org , Nemška zvezna banka http://www.bundesbank.de in Zvezni finančni nadzorni organ http://www.bafin.de ; iskanje pa ne zajema literature in sodnih odločb.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄49-50

Določitev najnižje višine odvetniške nagrade ni (vedno) v skladu s pravom Unije

Zoran Skubic, 21.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Odvetništvo in notariat

Zoran Skubic, Pravna praksa, 49-50/2017Vprašanje pravične odmene za profesionalne pravniške storitve že dolgo buri duhove tudi v Sloveniji. Spomnimo se samo peripetij v zvezi z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu iz leta 2009, ki jo je po potrditvi v Državnem zboru pričakala zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. Izvedbo samega referenduma je končno "ustavilo" šele Ustavno sodišče z najmanjšo možno večino - pet proti štiri. Tovrstni zapleti niso tuji niti drugim državam. Določitev pravične višine (zlasti) odvetniških nagrad namreč nikoli ne gre "iz mode", zlasti ko gre za rivalstvo med stanovsko zbornico in pristojnim ministrstvom. Tako se je Sodišče (EU) ukvarjalo s problematiko bolgarske področne ureditve, ki dogovor o nižji nagradi za odvetnika ali pravnega zastopnika celo sankcionira, in sicer ga opredeljuje kot disciplinsko kršitev. Je to res v skladu s (primarnim) pravom EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Pravica do prenosa in kopičenja neizrabljene pravice do plačanega letnega dopusta

dr. Nana Weber, 14.12.2017

Delovna razmerja, Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 48/2017Sodišče EU je odločilo, da mora imeti delavec možnost prenosa in kopičenja neizrabljene pravice do plačanega letnega dopusta, kadar mu delodajalec ne omogoči uresničiti njegove pravice do plačanega letnega dopusta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Mednarodnopravne zahteve za vpis svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescov seznam

Sancin Vasilka, Turšič Domen, 14.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Vasilka Sancin, Domen Turšič, Pravna praksa, 48/2017Vpis kulturne in naravne dediščine na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine ni le vprašanje prestiža, pač pa tudi odlična priložnost za promocijo turizma v državi vpisnici. Slovenija ima na seznamu že dva vpisa naravne dediščine - Škocjanske jame, ki so bile leta 1986 vpisane prve, ter starodavni in prvinski bukovi gozdovi Karpatov in drugih regij Evrope (v rezervatih pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle) - in dva vpisa kulturne dediščine - dediščina živega srebra Almadén in Idrija ter prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju. Poleg tega ima Slovenija v okviru drugih Unescovih programov vpisane: Škofjeloški pasijon na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva, tri biosferna območja, in sicer Julijske Alpe, Kras in Kozjansko-Obsotelje (v postopku potrditve še Mura-Drava-Donava), program Človek in biosfera (MAB), dva geoparka (Čezmejni geopark Karavanke/Karawanken in Geopark Idrija), Supraseljski kodeks na Unescovem seznamu pisne kulturne dediščine, Spomin sveta in Cerkniško jezero z okolico, Škocjanske jame in Sečoveljske soline na seznamu mednarodno pomembnih mokrišč. Nedavno pa smo lahko zasledili, da Slovenija in Italija pripravljata skupno pobudo za vpis območja Collio/Goriška brda na Unescov seznam. Pogoji in postopek vpisa so mednarodnopravno predpisani, zato je namen tega prispevka predstaviti, kaj mora država pobudnica izpolniti za vpis ter kakšne so njene mednarodnopravne obveznosti glede vpisane naravne in kulturne dediščine.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Evropa

Patricij Maček, 14.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 48/2017 Torek, 5. 12. Reforma DDV. Evropska komisija (EK) je pozdravila odločitev gospodarskih in finančnih ministrov držav članic Evropske unije (EU), da podprejo njen predlog za reformo sistema davka na dodano vrednost (DDV) v EU pri spletnem poslovanju. Novi sistem naj bi po
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄48

Razpihovanje pravne megle na področju ICO

Setnikar Nejc, Šutanovac Lena, 14.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Nejc Setnikar, Lena Šutanovac, Pravna praksa, 48/2017Tehnologija veriženja (podatkovnih) blokov (tudi veriga podatkovnih blokov), ki jo javnost bolje pozna pod angleško ustreznico blockchain, je eden izmed največjih tehnoloških izumov v zadnjih letih, primerljiv z izumom interneta. V zadnjem letu so se na tem področju zgodile številne velike spremembe. V nekaterih zveznih državah ZDA so uzakonili podlago za uporabo pametnih pogodb in pametnih registrov, na Švedskem in v Gruziji bo na tej tehnologiji temeljila zemljiška knjiga, Allianz, ena največjih zavarovalniških multinacionalk, bo svoje zavarovalne produkte dala v verigo podatkovnih blokov, v švicarskem kantonu Zug se bodo lahko upravne takse plačevale v za ta namen izdani kriptovaluti. To je le nekaj primerov uporabe tehnologije veriženja blokov. Tudi med potrošniki strmo naraščata zanimanje za in uporaba kriptovalut ter kriptožetonov. Javne ponudbe kriptožetonov (ang. initial coin offerings - ICO) so v porastu, tržna kapitalizacija je že presegla 3 milijarde dolarjev, zato se pojavlja pomembno pravno vprašanje: kakšno pravno naravo imajo kriptožetoni? Države se soočajo z dilemo, kako urediti področje kriptožetonov in dotičnega načina množičnega financiranja brez prevelikega posega v inovativne poslovne rešitve in uspešne podjetniške zgodbe.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Vladavina prava v primežu boja za moč

Avbelj Matej, Letnar Černič Jernej, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič, Pravna praksa, 47/2017Vladavina prava skoraj trideset let po demokratizaciji v srednji in vzhodni Evropi še vedno ni zaživela v polni meri. Še vedno je predmet vsakokratnih interesov "nouveau riche" tranzicijskih elit, ki jo razlagajo kot varstvo svojih zasebnih, prepogosto finančnih, interesov. Institucije Evropske unije in Sveta Evrope so ob vstopu držav srednje in vzhodne Evrope pričakovale, da bodo lahko svoje liberalne vrednote enostavno preslikale v institucije tamkajšnjih novonastalih liberalnih demokracij. A kot nazorno kažejo dogodkih zadnjih let, so podcenjevale moč in predvsem odpor lokalnih elit zoper liberalne vrednote, kot so vladavina prava in varstvo človekovih pravic. Kakšen je torej vpliv evropskih institucij na vladavino prava v srednji in vzhodni Evropi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Imuniteta tujih držav, mednarodnih organizacij ter začasne in predhodne odredbe

dr. Jorg Sladič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Jorg Sladič, Pravna praksa, 47/2017V mednarodnem pravu obstaja posebno področje, ki se nanaša tudi na slovenski lex fori v civilnih postopkih, in sicer gre za vprašanje imunitet po mednarodnem pravu. Trdimo lahko, da gre po ZPP in tudi ZIZ za absolutne negativne procesne predpostavke, ki imajo temelj v mednarodnem javnem pravu (28. člen ZPP). Načeloma je treba razlikovati med imuniteto tuje države oziroma mednarodne organizacije, osebno imuniteto (na primer diplomata ali šefa tuje države (exemption)) in eksteritorialnostjo (se pravi prostorsko imuniteto, na primer veleposlaništva). Nosilci imunitet v Sloveniji so tuje države in mednarodne organizacije; slednje samo, če je Slovenija članica te mednarodne organizacije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Evropa

Patricij Maček, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Patricij Maček, Pravna praksa, 47/2017 Torek, 21. 11. Pomoč Italiji. Evropska unija (EU) bo v znak solidarnosti Italiji namenila 28 milijonov evrov kohezijskih sredstev za odpravo škode in oživitev gospodarske dejavnosti na območjih, ki so jih lani in letos prizadeli katastrofalni potresi. Od tega bo pet mil
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Raba delovnega stroja se v luči doktrine Vnuk ne šteje za "uporabo vozila" v smislu prava EU

Zoran Skubic, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 47/2017Življenje je sestavljeno iz posameznih zgodb. A žal te niso vedno prijetne. Sploh ko moraš poskrbeti za svoje preživetje in preživetje svojih bližnjih, ti jo lahko zagode - nesreča. Včasih jo odneseš s celo kožo, kako manjšo poškodbo, občasno pa pride tudi do smrti kake bližnje osebe. Denarna odmena tovrstne rane resda težko zaceli, a je pogosto v tovrstnih primerih edina uteha, ki jo lahko (odškodninsko) pravo ponudi. A vseeno so še vedno možni takšni ali drugačni zapleti. Sodišče (EU) je tako obravnavalo portugalski primer, ko je mož pokojne kmetijske delavke od zavarovalnice, pri kateri je bila zavarovana odgovornost uporabe traktorja, ki je pri zdrsu zemlje povzročil njeno smrt, terjal izplačilo odškodnine iz pripadajoče nastale nepremoženjske škode. Sodišče je tako imelo priložnost podrobneje razjasniti doktrino, ki jo je odločilno razvilo prav ob obravnavi "našega" primera Vnuk, ob katerega se je sedanji britanski zunanji minister Boris Johnson izrecno obregnil v enem od svojih nedavnih zagovorov brexita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2017⁄47

Izsiljevanje

dr. Ciril Ribičič, 7.12.2017

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Človekove pravice

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 47/2017Tisto leto, ko sem hodil na seje v Benetke na lastne stroške, slovenska vlada ni plačevala prispevka Slovenije za delovanje Beneške komisije. Takrat ni nihče opazil tega maščevalnega manevra premiera, ker ni uspel zamenjati predstavnikov Slovenije v Beneški komisiji. Danes je drugače, ker tokrat ena od držav, ki prispevajo največ v proračun Beneške komisije (večji delež, kot jim pripada po merilih, ki veljajo za druge države), grozi, da ne bo plačevala prispevka za delo Sveta Evrope. To ni dobra novica za Svet Evrope in za Evropejce, ki ESČP vidijo kot poslednje zatočišče, kadar jim njihova država krši pravice in temeljne svoboščine. Ruska federacija, ki je izgubila glasovalne pravice v Svetu Evrope zaradi zasedbe Krima, pravi, da bo zopet postala redna plačnica šele takrat, ko bo Svet Evrope ukinil sankcije in bodo člani parlamentarne skupščine iz Rusije lahko enakopravno odločali z drugimi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(7) 48(4) 47(5)

Leto objave

< Vsi 2017 December

Področja

< Vsi 10. MEDNARODNO PRAVO 10.2. MEDNARODNI VEČSTRANSKI AKTI

Avtorji

A BC ĆČ DĐE FGHI JK L M NOP QR S Š T UVW XYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov