O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 161)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

S tujih knjižnih polic

Irena Vovk, 23.7.2015

Kultura in umetnost

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Modern Families - Parents and Children in New Family Forms Susan Golombok (Cambridge University Press, 2015, 279 strani) Knjiga združuje izsledke raziskav o starševstvu in razvoju otrok v novih družinskih oblikah, vključno z lezbičnimi in gejevskimi družinami, materami samohranilkami, ki s
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vsebina PP št.29-30/2015

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/20153 UVODNIK Aleksander Pevec Pasti davčnih blagajn 6 GOSPODARSKO PRAVO Jelka Lugarič Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov? 8 MEDIJSKO PRAVO dr. Boštjan Makarovič Caveat webmaster in (samo)marginalizacija
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Manjkajoče soglasje etažnega lastnika za najem posojila v breme rezervnega sklada

dr. Anita Napotnik, 23.7.2015

Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

dr. Anita Napotnik, Pravna praksa, 29-30/2015Etažni lastniki želijo najeti posojilo v breme rezervnega sklada, za kar potrebujejo stoodstotno soglasje etažnih lastnikov. Vsi etažni lastniki se s tem ne strinjajo, izvedba načrtovanih del pa zgolj z zbranimi sredstvi rezervnega sklada ni mogoča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Svetovni etos in celostna pedagogika

dr. Albin Igličar, 23.7.2015

Kultura in umetnost

dr. Albin Igličar, Pravna praksa, 29-30/2015Knjiga Svetovni etos in celostna pedagogika (ur. Borut Ošlaj in Marko Pavliha, Didakta, Radovljica 2014) posega v procese socializacije, se pravi procese vključevanja posameznika v družbo. V tem dogajanju prevzemamo družbene vloge, ki jih potem igramo v življenju. Bistveni del procesov socializacije, ki spadajo v skupino odnosov približevanja oziroma integracije, je spoznavanje in prevzemanje vrednot in norm. Vrednote, prenesene v etične in pravne norme, usmerjajo človekovo družbeno delovanje. Pri tem je zelo pomembno, da vrednote in pravila za človekovo ravnanje sprejmemo za svoja, jih ponotranjimo (internaliziramo). To velja tako za moralna kot tudi za pravna pravila. Slednja večkrat označujemo kar za minimum morale.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Varstvo konkurence, cene

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Tokrat o številih in števnikih

dr. Nataša Hribar, 23.7.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 29-30/2015Veste, kako z besedo izpišemo število 600? Najbrž se marsikdo med vami zdaj praska po glavi in tuhta, kateri zapis je pravilen; pišemo šesto ali šeststo? Pravilen je seveda drugi zapis, saj števnike višjih vrednosti tvorimo s sklapljanjem števk in pri tem v zapisu ničesar ne izpuščamo. Res pa je, da pri izgovoru soglasniški sklop -stst- zelo poenostavimo in besedo izgovorimo preprosto Ššesto] oz. z nekoliko podaljšanim -s-. Problematična pri zapisovanju so ponavadi še števila 50, 60 in 90, pri katerih radi izpustimo -t- oz. -st-: petdeset, šestdeset, devetdeset (narobe: *pedeset, *šesdeset, *devedeset).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Vloga občinskih inšpekcijsko-redarskih služb v problematiki neurejenih občinskih cest

Tomaž Kuralt, 23.7.2015

LOKALNA SAMOUPRAVA

Tomaž Kuralt, Pravna praksa, 29-30/2015Dolgoletno zanemarjanje problematike lastniško neurejenih občinskih cest (in javnih poti) se razpleta v smeri, po kateri se vsaj po mojem mnenju ne bi smelo. Državni in občinski organi ter sodna veja oblasti stojijo na nasprotnih bregovih, žrtve neodločne in neodzivne oblasti pa so lastniki zemljišč, po katerih potekajo z neustavnim odlokom o kategorizaciji občinskih cest sprejete kategorizirane ceste, ter uporabniki teh cest.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Namerno zavajanje - ali res nerazumevanje?

mag. Matevž Krivic, 23.7.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 29-30/2015Na Ustavnem sodišču strokovno poraženi zagovorniki sodb v zadevi Patria ne odnehajo. Ker ugotovitvam Ustavnega sodišča o očitnem kršenju ustavnega načela zakonitosti v zadevi Patria nihče od njih ne upa neposredno nasprotovati (neposredno sva nekatere slabosti v utemeljitvi teh stališč doslej kritizirala le dr. Avbelj in jaz kot podpornika teh stališč Ustavnega sodišča), se v dnevnem in v strokovnem tisku zdaj uprizarja navidezna bitka za interpretacijo o pravem pomenu teh odločitev Ustavnega sodišča. Po ponesrečenih nastopih dr. Primoža Gorkiča, Branka Masleše in mag. Andreja Ferlinca v to navidezno "bitko za interpretacijo" zdaj vstopa še "sveža sila", mag. Tea Melart.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pravica do denarnega nadomestila delno brezposelnega obmejnega delavca

Jasmina A. Tabaković, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Jasmina A.-Tabaković, Pravna praksa, 29-30/2015V času slabšanja gospodarskih in socialnih razmer je izogibanja državljanskim obveznostim vse več, nemalokrat pa se svojim obveznostim poskušajo izogniti tudi države članice EU, še zlasti če jih lahko nosilec socialnega varstva prevali obveznosti na nosilca sosednje države članice. Takega izogibanja socialnim dajatvam nemškega in nizozemskega organa je bila deležna tudi obmejna delavka H. J. Mertens. Zoper odločbo o zavrnitvi socialnega nadomestila za brezposelnost je vložila pritožbo na nizozemsko Osrednje pritožbeno sodišče, ki je Sodišču EU postavilo vprašanje za predhodno odločanje glede razlage določbe 71. člena Uredbe 1408/71.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

In v Ustavi se je zapisalo ...

Marta Dominika Jelačin, 23.7.2015

Ostalo

Marta Dominika Jelačin, Pravna praksa, 29-30/2015Vsa resnica o pravnem varstvu človekovih pravic se pokaže ob vprašanju povračila škode, povzročene s kršitvijo človekovih pravic zaradi nepoštenega sojenja. Ko bi se moralo ugotoviti, kdo konkretno je za to dejanje odškodninsko odgovoren, ni več nobenega zanesljivega kažipota, so samo pravne praznine, prepuščene kar povzročiteljem teh kršitev, da jih zapolnijo s svojo prosto pravno presojo. Oškodovana stranka, ki pred sodiščem uveljavlja nastalo škodo, sodnike marsikdaj razjezi, ker se jim zdi nezaslišano, da jim kdo očita kaj takega. Branijo se, da je to samo sodna zmota, in sprašujejo, ali je mogoče dokazati, da je nastala po njihovi krivdi ali morda celo naklepno. Vsakdo se lahko zmoti, kam bi pa prišli, če bi za taka ravnanja odškodninsko odgovarjali, pojasnjujejo in dodajajo, da to potem ne bi bilo več neodvisno sojenje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Posredovanje osebnih podatkov fizičnih oseb javnemu podjetju

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Ali sme javno komunalno podjetje od lastnika stanovanja, ki je priključeno na skupni vodomer z več uporabniki, zahtevati posredovanje osebnih podatkov drugega uporabnika istega odjemnega mesta? Javno podjetje podatke potrebuje za vnovično določitev delilnega razmerja med uporabniki storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015 20. julij - predlog zakona o dopolnitvi Zakona o poroštvih Republike Slovenije za financiranje investicij gospodarskih družb; - predlog zakona o ratifikaciji Dogovora med Vlado Republike Slovenije in Vlado Avstralije o programu delovnih in počitniških vizumov; - predlog zakona o
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Pasti davčnih blagajn

Aleksander Pevec, 23.7.2015

Poravnava davkov in prispevkov

Aleksander Pevec, Pravna praksa, 29-30/2015V ponedeljek, 20. julija 2015, je Državni zbor pri ponovnem glasovanju še drugič sprejel Zakon o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR). Ob tem velja na kratko opozoriti na nekatere sporne rešitve, ki bi lahko imele neželene posledice.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Caveat webmaster in (samo)marginalizacija prava človekovih pravic v informacijski dobi

dr. Boštjan Makarovič, 23.7.2015

Človekove pravice

dr. Boštjan Makarovič, Pravna praksa, 29-30/2015V zgodovini najdemo obdobja, ko pravo kljub svojemu nadaljnjemu obstoju samo sebe družbeno marginalizira. Najočitnejši primer so totalitarni sistemi, v katerih se sodni sistem uporablja izključno za opravičevanje de facto nebrzdanega nasilja oblasti. Najdemo pa tudi druge, manj skrajne primere: določbe o telegrafu in telegramih smo lahko v slovenskem Obligacijskem zakoniku ohranili in povzeli po starejši jugoslovanski ureditvi, vendar pa s tem pravniki nismo mogli ohraniti uporabe teh tehnologij v realnem poslovnem življenju. Pravo se je v obeh primerih marginalizacije odločilo še naprej govoriti svoj jezik - in ignorirati novo resničnost okoli sebe, pa naj bo ta brutalno družbeno skrpucalo ali pa vsesplošna prisotnost informacijske in komunikacijske tehnologije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Romski svetnik potrjen - kaj pa zdaj?

Blaž Kovač, 23.7.2015

Človekove pravice

Blaž Kovač, Pravna praksa, 29-30/2015Občinski svet Občine Grosuplje je na seji 10. junija 2015 končno le "formalno normalno" potrdil mandat romskemu svetniku. Šest občinskih svetnikov je glasovalo za. Eden je bil proti. Petnajst se jih je vzdržalo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok?

Aleš Kaluža, 23.7.2015

Civilni sodni postopki

Aleš Kaluža, Pravna praksa, 29-30/2015Navado imam, da vsako leto pred začetkom sodnih počitnic iz previdnosti preverim, na katere roke vpliva prekinitev teka rokov po 83. členu Zakona o sodiščih (ZS). Ta določa, da razen v nujnih zadevah v času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo, prav tako se ne vročajo sodna pisanja. Letos se mi je pojavilo vprašanje, ali sodne počitnice zadržijo tek roka za plačilo sodne takse v navadnih zadevah, oziroma širše, ali je rok za plačilo sodne takse procesni ali materialnopravni rok. Na preprosto vprašanje žal nisem dobil preprostega odgovora - slednji je bil v sodni praksi deležen številnih presenetljivih sprememb in preobratov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov?

Jelka Lugarič, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 29-30/2015Ne prav redko na točko VEM pride družbenik družbe, katere edini družbenik je, z namenom vložitve vloge za vpis v sodni register, in na referentovo vprašanje, v kakšni obliki ima družba odprto knjigo sklepov, odgovori: kaj pa sploh je knjiga sklepov? Ko tako vprašanje postavijo družbeniki enoosebnih družb, ki že dolgo obstajajo, vprašanje vzbudi pozornost. Zato bom v tem prispevku pojasnila, čemu je knjiga sklepov namenjena, kaj se vanjo vpisuje in zakaj jo enoosebne družbe pri nas morajo imeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (actio Pauliana) zunaj stečaja s poudarkom na roku za izpodbijanje

Sanja Vujanović, 23.7.2015

Obligacije, Civilni sodni postopki

Sanja Vujanović, Pravna praksa, 29-30/2015Splošno pravilo civilnega prava je, da dolžnik odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Upnik ima interes, da se čim prej in v celoti poplača iz dolžnikovega premoženja, dolžnik pa ima lahko interes, da se plačilu izogne in svoje premoženje zmanjšuje z namenom škodovati upnikom. To lahko stori bodisi tako, da svoje premoženje prenese na tretjo osebo, s katero se dogovori, da mu bo še naprej omogočala uživanje prenesenega premoženja, bodisi izpolnjuje svoje obveznosti le enemu od upnikov na škodo preostalih upnikov. Dolžnik tako zmanjša svoje premoženje, s katerim odgovarja za obveznosti, upniki pa ostanejo nepoplačani. Take položaje zakon želi preprečiti z institutom izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj, s katerim pravo daje upniku pravico, da poseže v tuja relativna (obligacijska) razmerja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Plača

Nataša Skubic, 23.7.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Plača je temeljna pravica delavca in glavna obveznost delodajalca, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi. V Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) je določeno (126. člen), da je plačilo za delo po pogodbi o zaposlitvi sestavljeno iz plače, ki mora biti vedno v denarni obliki, in morebitnih drugih vrst plačil, če je tako določeno s kolektivno pogodbo. Pojem plačilo za delo je vsebinsko torej širši od pojma plača. Plača je sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov, v nekaterih primerih pa jesestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Čaj z "nepristnim" okusom po pravu EU

Zoran Skubic, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 29-30/2015Pravo EU piše občasno precej zanimive zgodbe, še zlasti kadar so v ospredju pravice potrošnikov. V moderni družbi, v kateri se vse bolj poudarja zdrav življenjski slog, namreč čedalje več proizvajalcev svoje izdelke trži pod gesli naravno, domače, avtohtono ali brez umetnih aditivov. Vprašanje pa so, kot vedno, meje dopustnega. Sodišče EU je tako pred kratkim obravnavalo precej zanimivo dilemo, in sicer je presojalo vprašanje, ali je v luči Direktive 2000/13/ES o označevanju živil dopustno tako označevanje čaja, ki nakazuje, kot da ima določen prepoznavni okus in s tem določene specifične sestavine, čeprav jih dejansko sploh nima. Drugače povedano, ali ima čaj "z naravnim okusom" po pravu EU sploh "okus", in če ga ima, po čem?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Evropa

Irena Vovk, 23.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015 Torek, 14. 7. Pomoč Grčiji. Voditelji držav članic evrskega območja so dosegli dogovor o zagonu programa pomoči Grčiji iz evropskega reševalnega mehanizma ESM. Program bo pod strogimi pogoji vključeval tudi finančno pomoč za rast in zaposlovanje v znesku 35 milijard evrov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Od 14. do 20 julija

Irena Vovk, 23.7.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015 Torek, 14. 7. Dohodnina za leto 2013. Po Zakonu o dohodnini je imelo v letu 2013 obdavčljive dohodke 1.667.241 davčnih zavezancev, odločbo o odmeri dohodnine pa je prejelo 968.269 zavezancev (58 odstotkov). V primerjavi z odmero dohodnine za leto 2012 se je število zavezanc
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Plačilo nadur - kompenzacija

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Načeloma je delavec za delo, tako redno kot nadurno, upravičen do plačila. Vendar pa je tudi kompenzacija opravljenih nadur s prostimi urami primerna odmena za nadurno delo, če ob tem delodajalec plača še dodatek, ki je predviden za siceršnje plačilo nadurnega dela.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Ločevanje zasebne in poslovne e-pošte

Irena Vovk, 23.7.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 29-30/2015Z namenom, da bi bila delodajalcu vsa poslovna elektronska komunikacija zaposlenih vedno dosegljiva - še zlasti v primerih napovedane in nenapovedane odsotnosti delavcev, upokojitve ali prenehanja delovnega razmerja - nameravajo v družbi sprejeti nov pravilnik o vodenju poslovne elektronske korespondence. V pravilniku bi tako določili, da je vsak zaposleni odgovoren, da bo svojo e-pošto glede na vsebino v svojem "inboxu" razdelil na zasebno in poslovno pošto. Družba bi na način avtomatskega arhiviranja zagotovila, da se arhivira zgolj pošta s poslovno vsebino, ne pa tudi z zasebno. Ali bo smel nato delodajalec po takem razporejanju e-pošte vpogledovati v poslovno e-pošto delavcev ne le v času njihove odsotnosti, temveč tudi tedaj, ko je delavec na delu?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Enakost pri zagotavljanju socialnih dajatev pridržanim osebam

Igor Vuksanović, 23.7.2015

Varstvo človekovih pravic

Igor Vuksanović, Pravna praksa, 29-30/2015Angleško pravo razlikuje med več kategorijami oseb, ki so pridržane v psihiatrični bolnišnici. Na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) so se obrnili pritožniki iz kategorij (a) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar so bili pozneje zaradi zdravljenja iz zapora premeščeni v psihiatrično bolnišnico, in (b) obsojencev za kazniva dejanja, ki jim je sodišče izreklo zaporno kazen, vendar niso bili nikoli poslani v zapor, ampak so šli takoj v psihiatrično bolnišnico. Pritožniki so se počutili diskriminirane v primerjavi z drugima dvema kategorijama v psihiatrični bolnišnici pridržanih oseb: (c) tistimi, ki jim je bila prostost odvzeta po civilnopravnem postopku, in (d) tistimi, ki so bili sicer obsojeni za kaznivo dejanje, vendar jim ni bila zaporna kazen nikoli niti izrečena, ampak jim je sodišče izreklo ukrep zdravljenja duševne bolezni.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
29-30(44) 28(42) 27(37) 26(38)

Leto objave

< Vsi 2015 Julij

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF GH I J K L M N OP QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov