O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 5
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 121)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Za pomoto se je treba (vsaj) opravičiti

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Na Varuha se je obrnila pobudnica, ki je pomotoma prejela vabilo sodišča na zaslišanje. Ker z obravnavano kazensko zadevo ni bila povezana, je poklicala na sodišče in referentki pojasnila, da ne gre za pravo osebo, uslužbenka pa ji je zagotovila, da bo o tem sestavila uradni zaznamek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Vlada RS

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 36. redni seji (14. maj 2015): - predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države; - celovit načrt projektov na davčnem področju in sklep o ustanovitvi usmerjevalnega odbora za spremljanje in usmerjanje izvajanja celovitega
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Učinkovitost fiduciarne cesije kot sredstva zavarovanja

Matevž Šavli, 21.5.2015

Obligacije

Matevž Šavli, Pravna praksa, 20-21/2015Fiduciarna cesija je eden bolj uporabljanih zavarovalnih institutov. Zato si oglejmo nekatere nevarnosti in slabosti, ki so povezane s tem priljubljenim sredstvom zavarovanja. Zlasti se zdi to smiselno v času plačilne nediscipline in kreditno nesposobnih kreditojemalcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Osebne izkaznice niso zajete med potovalne dokumente iz Uredbe št. 2252/2004

Katarina Vatovec, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Katarina Vatovec, Pravna praksa, 20-21/2015Luksemburško Sodišče si je v nedavno izrečeni sodbi v združenih zadevah Willems in drugi po mnenju nekaterih strokovnjakov precej olajšalo delo, ko je zgolj potrdilo, da osebne izkaznice, ki jih svojim državljanom izdajajo države članice, ne spadajo na področje uporabe Uredbe št. 2252/2004 o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in potovalnih dokumentih. To pomeni, da mu ni bilo treba odgovoriti na druga sporna vprašanja, zlasti tisto, ali konkretna uporaba in shranjevanje biometričnih podatkov, ki ne spadata med namene in na področje uporabe Uredbe skladna z Direktivo 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter z zahtevami Listine EU o temeljnih pravicah.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 21. maj 1349 - Dušanov zakonik Na srbskem državnem zboru v Skopju so razglasili prvi del Dušanovega zakonika, najpomembnejšega zakonika srednjeveške fevdalne Srbije. Uvodni del je namenjen cerkvi in duhovščini, v nadaljevanju pa govori o lastninskih pravicah p
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Sodbe Sodišča
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dostopnost urada za delo za invalide

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pobudnica, ki je pogovor na uradu za delo opravila na javnem, odprtem in prepišnem hodniku, se je pritožila zaradi diskriminacije na podlagi invalidnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Nepravilnosti v postopku obravnave prekrška

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Človekove pravice

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pobudniku je policijska postaja zaradi prekrška po četrtem odstavku 46. člena (presežene najvišje dovoljene hitrosti) Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) izdala plačilni nalog. Menil je, da za prekršek ne more biti odgovorna oseba, saj v času storitve ni bil več odgovorna oseba gospodarske družbe, kar je bilo razvidno tudi iz podatkov AJPES. Lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek, je bila gospodarska družba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Sodstvo v letu 2014

Irena Vovk, 21.5.2015

Sodišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015Slovensko sodstvo že več let obvladuje pripad zadev, število nerešenih zadev se zmanjšuje in pri večini pravnih področij dosega standarde sojenja v razumnem roku. Leta 2014 so vsa sodišča prejela v reševanje nekaj več kot 1.030.000 zadev, rešila so jih več kot 1.067.000, nerešenih pa je zadnji dan preteklega leta ostalo nekaj več kot 290.000 zadev, izhaja iz Letnega poročila o učinkovitosti in uspešnosti sodišč 2014, ki so ga pripravili na Vrhovnem sodišču in 15. maja predstavili javnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pogodba o zaposlitvi za določen čas - izvedba postopka javnega natečaja

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Delovna razmerja

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015ZJU za primer nezakonito sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas, zaradi kršitev z zakonom predvidenih primerov sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas, določa iste posledice, ki jih predvideva že ZDR-1. Ne gre le za povezavo obeh zakonov na podlagi prvega odstavka 5. člena ZJU, temveč za izrecno določbo. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas v nasprotju s prvim odstavkom 68. člena ZJU se šteje, da je delavec oziroma javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (56. člen ZDR-1 oziroma 54. člen ZDR).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

V pričakovanju obsežne novele ZGD-1

Irena Vovk, 21.5.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015"Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je oktobra 2013 objavilo javni poziv strokovni in drugi javnosti za predložitev predlogov sprememb Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) in prejelo kar 25 predlogov strokovne javnosti, največ do zdaj. Rezultat je obsežna novela ZGD-1I, ki ima kar 106. členov in je že v parlamentarnem postopku," je v Portorožu na triindvajsetem posvetovanju Gospodarski subjekti na trgu, ki je potekalo 14. in 15. maja, dejal profesor na PF Univerze v Mariboru dr. Marijan Kocbek. Posveta, ki sta ga letos skupaj organizirala Inštitut za gospodarsko pravo Maribor in PF Univerze v Mariboru, se je kljub še vedno težkim časom udeležilo veliko ljudi, ki so se v tokrat dveh dnevih seznanili z aktualnimi vprašanji in novostmi korporacijskega prava, prava javnih naročil, evropskega prava, stvarnega, zemljiškoknjižnega in izvršilnega prava ter davčnega in delovnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Evropa

Irena Vovk, 21.5.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 20-21/2015 Torek, 12. 5. Prostotrgovinski sporazum. EU in Mehiko povezuje sporazum, ki je v preteklih 15 letih močno povečal trgovino in naložbe ter ustvaril gospodarsko rast in delovna mesta pri obeh strateških partnericah. Nov dogovor med EU in Mehiko se mora odzvati na spremembe za
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Dohodek iz delovnega razmerja - pogosta vprašanja in odgovori (2. del)

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Davki občanov in dohodnina

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Pojasnilo FURS, 1. izdaja, april 2015 1. Odpravnina po 83. členu Zakona o javnih uslužbencih Odpravnina, določena v 83. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU) se davčno obravnava kot dohodek iz delovnega razmerja po 5. točki
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Neposlovna odškodninska odgovornost - odgovornost etažnega lastnika za škodo zaradi izliva vode

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Obligacije, Stanovanjska razmerja, poslovne stavbe in prostori

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015Če pri uporabi vodovodne napeljave in na njih priključenih naprav pride do izliva vode, ki povzroči škodo zunaj stavbe ali na drugih delih zgradbe, gre za primere, ki povsem ustrezajo posebnemu primeru neposlovne odškodninske odgovornosti iz 159. člena OZ. Uporaba splošnih določb o krivdni ali objektivni odškodninski odgovornosti iz navedenih razlogov ne pride v poštev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Položaj otroka v družinskem sporu

Kukavica Jaka, Oprčkal Grega, 21.5.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

Jaka Kukavica, Grega Oprčkal, Pravna praksa, 20-21/2015"Ločila se bosta. Kam naj grem jaz? Rad imam oba," se je v dramski igri, ki je bila uvod v celodnevni posvet o položaju otroka v družinskem sporu, spraševal mladi Filip. Po statističnih podatkih v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza in posledično se povečuje število otrok v družinskih sporih, zato je obravnava te tematike vse prej kot marginalna, je opozoril predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar. Zadeva namreč nezanemarljivo število ljudi, predvsem pa veliko otrok, ki so še zlasti občutljivi, saj lahko problemi, ki med postopki nastajajo, zelo vplivajo na njihov nadaljnji osebnostni razvoj. Zato je bil posvet, ki sta ga 14. maja na PF Univerze v Ljubljani organizirala Varuh človekovih pravic RS in Središče ZIPOM v sodelovanju z Državnim svetom RS in PF Univerze v Ljubljani, dobrodošel in tudi zelo dobro obiskan.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Spremembe delovne zakonodaje na Madžarskem

Primož Rataj, 21.5.2015

Delovna razmerja

Primož Rataj, Pravna praksa, 20-21/2015Člani Društva za delovno pravo in socialno varnost so se 22. aprila 2015 na PF Univerze v Ljubljani udeležili strokovne razprave o konec decembra 2011 sprejetem madžarskem zakonu o delovnih razmerjih (ZDR). Novi zakon naj bi, vsaj glede obsega novosti, pomenil izrazito spremembo prej veljavnega zakona iz leta 1992. Svoje strokovne poglede na nekatere rešitve v novem zakonu je kot uvod v razpravo podala gostujoča profesorica dr. Krisztina Ruzs Molnar s pravne fakultete v Szegedu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Zakaj je dobro biti "Norvežan"?

dr. Jože Mencinger, 21.5.2015

Pravoznanstvo

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 20-21/2015Norveško in Slovenijo uvrščajo med mala evropska gospodarstva, a razlike med njima so velike; Slovenije ima dva, Norveška pet milijonov prebivalcev, norveški BDP je približno enajstkrat večji od slovenskega, slovenska življenjska raven pa je, če upoštevamo kupno moč, približno 47 odstotkov norveške. Javni prihodki na Norveškem dosegajo 54 odstotkov BDP, javni izdatki 46, v Sloveniji so prvi 45, drugi pa 49 odstotkov. Slovenija se z "varčevanjem" in izvozom izvija iz krize. Norveška teh problemov nima.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

De inimico ne loquaris male, sed cogites

Janez Kranjc, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Janez Kranjc, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, ki bi se slovensko glasil "O sovražniku ne govori slabo, temveč razmišljaj", je iz zakladnice pregovorov Publilija Sirca. Glede na to, da ima glagol cogito dva pomena, lahko rek razumemo različno. Cogito lahko pomeni "razmišljam", pa tudi "nameravam", "načrtujem". Razumemo ga torej lahko v smislu, da o (osebnem) sovražniku ne gre govoriti, temveč je bolje načrtovati, kaj bomo storili. Pri tem Publilij zagotovo ni mislil na to, da bi se ga morali takoj lotiti s silo, temveč da moramo v vsakem trenutku vedeti, kaj bomo storili oziroma kako se bomo odzvali na njegova ravnanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Gozd, drevesa, piksli, misli in besede

Tomaž Pavčnik, 21.5.2015

Pravoznanstvo

Tomaž Pavčnik, Pravna praksa, 20-21/2015Rek, da kdo zaradi dreves ne vidi celotnega gozda, je večkrat uporabljen tudi za sodstvo. To navezavo večkrat priznava tudi sodstvo samo. Njegovo nadaljnjo razsežnost lahko razstremo, če ga dodatno zaostrimo še v drugo smer. Mar ni tako, da a priori ne vidimo ne gozda ne dreves, marveč le barvno gmoto točk pred seboj. Na dlani je, da gre pri zornem kotu gledanja vselej za interpretacijo. Te interpretacije novorojenec ni zmožen. Njegov pogled je pristno kaotičen in šele s časom se pod vplivom lastnega intelekta in civilizacijskih predpostavk priuči take ali drugačne interpretacije. Pri tem nekdo bolj in drugi manj živi v utvari, da njegov pogled ni plod interpretacije, marveč da sprejema stvarnost kot tako. A vendar stvarnost ni nič drugega kot kaos, ki mu po zdaj takih zdaj drugačnih merilih dajemo različne splošno sprejete oblike. Dovolj je, če si ogledujemo slike zvezdnih meglic v vseh mogočih barvnih tonih, ki so med seboj oddaljene na milijarde svetlobnih let, pa lahko spoznamo, kako daleč stran sta naš pogled in naša interpretacija videnega od resničnega, stvarnega objekta opazovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Je varstvo konkurence ujeto med upravni in prekrškovni postopek?

Klemen Valter, 21.5.2015

Varstvo konkurence, cene

Klemen Valter, Pravna praksa, 20-21/2015Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (AVK) mora zoper (domnevne) kršitelje v skladu z Zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-1) v isti zadevi voditi in odločiti posebej v upravnem in posebej v prekrškovnem postopku, v katerih ugotavlja isto dejansko stanje in isto kršitev materialnega prava, tj. ZPOmK-1 oziroma Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU). Ob tem pa zaključki v teh dveh postopkih (lahko) pridejo v medsebojno kolizijo, ki na sistemski ravni odpira vprašanja pravne varnosti in navsezadnje s tem tudi vprašanja učinkovitega varstva konkurence in njenih posledic tako za kršitelje kot tudi oškodovance. Ali taka ureditev kliče po drugačni pozitivnopravni ureditvi?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Razpisi

Avtor ni naveden, 21.5.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 20-21/2015 Ur. l. RS, št. 32/15 1. Direktor - Dom upokojencev dr. Franceta Bergelja Jesenice; rok je 25. maj. 2. Direktor javnega zavoda Narodna galerija - Ministrstvo za kulturo; rok je 28. maj. 3. Direktor javnega zavoda Slovenska kinoteka - Ministrstvo za kultur
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

ZPre-1G - poskus zagotovitve belih vitezov za slovenske ciljne družbe?

dr. Nataša Samec, 21.5.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Nataša Samec, Pravna praksa, 20-21/2015V Sloveniji menedžerski prevzemi, ki so bili financirani s tehniko finančnih vzvodov (t. i. leveraged oz. management buyout), še niso pozabljeni in verjetno še precej časa ne bodo, ker nastalih posledic ni mogoče preprosto popraviti in so prisotne še zdaj. Tudi na sodiščih se še ra
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Božično drevesce kot prispodoba slovenskega prekrškovnega prava

Nika Skvarča, 21.5.2015

Prekrški

Nika Skvarča, Pravna praksa, 20-21/2015Letos mineva deseta obletnica velike reforme Zakona o prekrških (ZP-1). V čast temu jubileju na Ministrstvu za pravosodje pripravljajo tudi deseto novelo tega po(ne)srečenega zakona (ZP-1J). Pravzaprav jih je ta čast doletela zaradi vnovične ugotovitve Ustavnega sodišča, da je zakon v neskladju z Ustavo RS. Vendar, kot je bilo slišati na 10. dnevih prekrškovnega prava v Kranjski Gori med 14. in 15. majem, je problem prekrškovnega prava še veliko širši. Do prekrškovne ureditve se namreč vedemo kot do božičnega drevesca, na katerega nenehno natikamo okraske v obliki a, b in c indikatorjev. S tem pa je kaotičnost "drevesca" zagotovljena. A vendarle nas lahko znotraj tega kičastega nereda bodri Nietzschejeva receptura o spreminjanju kaosa v red: z golo pomočjo volje in moči.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Kako odmeriti letni dopust delavki, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 21.5.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 20-21/2015Smo javni zavod in nas zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Delavka je začela januarja delati krajši delovni čas po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), in sicer tako, da dela po 20 ur na teden. Delovni čas ima razporejen na tri dni v tednu, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Kako se v tem primeru določi število dni letnega dopusta? Če bi delala polni delovni čas, bi ji pripadalo 27 dni za leto 2015. Ali ji zdaj pripada le delež glede na število delovnih dni ali pa je kako drugače, ker koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva po ZSDP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Hramba vlog neizbranih kandidatov za delovno mesto

Miha Šercer, 21.5.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 20-21/2015Ali lahko vloge za zaposlitev neizbranih kandidatov ohranimo tudi za naslednje razpise prostih delovnih mest?
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 4 5 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
20-21(47) 19(39) 18(35)

Leto objave

< Vsi 2015 Maj

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ DĐEF G H IJ K L M N O P QR S Š T UV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov