O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 7
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 155)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vsebina PP št.38/2015

Avtor ni naveden, 30.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/20153 UVODNIK dr. Neža Kogovšek Šalamon Kakšna skupna azilna in migracijska politika? 6 UPRAVNO PRAVO mag. Janko Arah Tržni inšpektorat ni upravičen do zaupnih bančnih podatkov na podlagi ZIN 8 INSOLVENČNO PRAVO Jaka Lavrič Problemi pri uporabi
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Učinkovito sodno varstvo v pravu EU

dr. Matej Avbelj, 30.9.2015

Kultura in umetnost

dr. Matej Avbelj, Pravna praksa, 38/2015Pred kratkim je izšla knjiga dr. Alenke Berger Škrk Učinkovito sodno varstvo v pravu EU (založba Uradni list RS, Ljubljana 2015, 352 strani). Avtorica se je do zdaj že dodobra uveljavila kot pronicljiva poznavalka prava EU in z najnovejšim delom ta svoj status le še utrjuje. Knjiga je vzoren monografski izdelek, ki pomembno dopolnjuje še precej podhranjeno slovensko pravno pisanje na področju prava EU, zato jo priporočam vsem, ki se pri delu, v teoriji ali praksi, začetnikom ali bolj izkušenim bralcem, srečujejo s pravom EU. Knjiga jih namreč ne bo pustila hladnih - in prav je tako.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Razpisi

Avtor ni naveden, 30.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2015 Ur. l. RS, št. 64/15 1. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Kopru - Ministrstvo za pravosodje; rok je 4. oktober. 2. Vodja Okrožnega državnega tožilstva v Krškem - Ministrstvo za pravosodje; rok je 4. oktober. Ur. l. RS, št. 65/15 3.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zunajzakonska skupnost

Nataša Skubic, 30.9.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 38/2015V slovenskem pravu poznamo štiri vrste partnerskih življenjskih skupnosti: zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, registrirano istospolno partnersko skupnost in dejansko življenjsko skupnost istospolnih partnerjev (vse štiri so podrobno opisane v Novak, B.: Družinsko pravo. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2014, str. 75?150). Pojem zakonska zveza v angleščino prevedemo kot a marriage, pojem registrirana istospolna partnerska skupnost lahko prevedemo kot a registered (same-sex) civil partnership in pojem dejanska življenjska skupnost istospolnih partnerjev kot a (de facto) same-sex parthership.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Nazaj v prihodnost

dr. Ciril Ribičič, 30.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Ciril Ribičič, Pravna praksa, 38/2015V ustavnopravni stroki prevladuje prepričanje, da bi bilo bolje, da sodnikov ne bi volil državni zbor, temveč bi jih imenoval predsednik republike na predlog sodnega sveta. Tako bi namreč stopila v ospredje strokovno znanje in usposobljenost kandidatov za opravljanje sodniške funkcije in zožile bi se možnosti za vnašanje političnih meril v postopek imenovanja. Sprememba je nujna zaradi uresničevanja neodvisnosti sodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Septembrski listi iz občasnega dnevnika

dr. Marijan Pavčnik, 30.9.2015

Ostalo

dr. Marijan Pavčnik, Pravna praksa, 38/2015Za neki prispevek - vraževernost mi ne dovoljuje, da bi ga razkril - iščem eno od sklepnih misli. Zapisujem si možno izpeljavo: "Rešitev je preprosta: argumentirati je treba odprto, slediti že sprejetim odločitvam in od njih odstopati, če imamo za to nove, boljše argumente. Ti morajo iskati sozvoč
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vpliv preoblikovanja investicijske družbe v alternativni vzajemni sklad na zastavljene delnice

Matevž Šavli, 30.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matevž Šavli, Pravna praksa, 38/2015Eno priljubljenih sredstev, s katerimi dolžniki zavarujejo svoje obveznosti, je zavarovanje kredita z zastavo delnic. Vprašanje je, kaj se zgodi z zastavljenimi delnicami, če se investicijska družba, ki je imetnik zastavljenih delnic, preoblikuje v alternativni vzajemni sklad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sodna odločba sodišča druge države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, ne pomeni kršitve javnega reda

dr. Judita Dolžan, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 38/2015V eni svojih najnovejših sodb je Sodišče EU vnovič razlagalo obseg pojma javni red v Uredbi Bruselj I. V okviru spora med družbama Diageo Brands in Simiramida se je namreč nizozemskemu vrhovnemu sodišču postavilo vprašanje, ali pridržek javnega reda v 1. točki 34. člena Uredbe Bruselj I zajema tudi primer, ko je odločba države članice izvora v očitnem nasprotju s pravom EU in je bila izdana na podlagi kršitve procesnih jamstev. Nadalje je sodišče želelo vedeti tudi, ali dejstvo, da stranka, ki se sklicuje na ta razlog v državi članici izvora, ni izčrpala pravnih sredstev, ovira uspešno sklicevanje na razlog javnega reda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Soglasje za neposredno trženje

Irena Vovk, 30.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015Družba, ki izdaja nove revije s podobno vsebino, je zbrala osebne podatke svojih naročnikov za namene izdajanja publikacij in trženja svojih storitev. Tretja oseba, lastnik starih blagovnih znamk, pa od družbe zahteva, da osebne podatke naročnikov uporabi na način, da jim posreduje sporočilo o tem, da bo tretja oseba začela izdajati nove revije. Glede na 8. in 19. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) družba meni, da tega ne smejo storiti, saj imajo le soglasje naročnikov za oglaševanje svojih izdelkov in storitev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Zastaranje davčnih goljufij po pravu EU - nedopustno?

Zoran Skubic, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 38/2015Zastaranje kazenskih postopkov je spričo več medijsko odmevnih primerov (spet) v središču pozornosti slovenske javnosti in s tem vnovič predmet pravosodne politike. Gre za problematiko, ki je nedvomno večplastna in glede katere pavšalno posploševanje ni in ne more biti na mestu. Nosilcem prisilne oblasti v demokratični družbi pač ne more biti dovoljeno, da zaradi (utemeljeno očitanega) prestopka v pravice posameznika posegajo v nedogled. A po drugi strani bi lahko prekratki zastaralni roki de facto dekriminalizirali prepovedana ravnanja, zlasti ko gre za kompleksne primere. Doseči pravično ravnotežje mora biti torej tenkočutno početje, ki se mu ne more izogniti niti pravo EU. Sodišče EU je bilo tako pred nedavnim soočeno s pomembno, skoraj bogokletno dilemo: ali pravo EU nacionalnim sodiščem nalaga, da morajo zaradi zagotovitve učinkovitega pregona in procesiranja kaznivih dejanj s področja davkov nekatere določbe nacionalnega prava o zastaranju teh kaznivih dejanj - preprosto spregledati? Odgovor je, presenetljivo: da.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Od 15. do 28. septembra

Irena Vovk, 30.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015 Torek, 15. 9. Kadrovska okrepitev tožilstva. Pred ministrom za pravosodje mag. Goranom Klemenčičem je priseglo 30 novih okrajnih državnih tožilcev, ki bodo s tem dejanjem tudi formalno začeli delo na okrožnih državnih tožilstvih v Celju, Kopru, Novem mestu, Murski Soboti, L
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vpogled v moje podatke

Irena Vovk, 30.9.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS) je 1. septembra 2015 uvedel novo spletno storitev, ki zavarovanim osebam na spletu omogoča vpogled v podatke o izdatkih za zdravstvene storitve, ki so bile osebi opravljene v breme obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Kakšna skupna azilna in migracijska politika?

dr. Neža Kogovšek Šalamon, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Neža Kogovšek-Šalamon, Pravna praksa, 38/2015V kakofoniji improviziranih odzivov na množične prihode beguncev in migrantov je slišati tudi pozive, da je treba spoštovati pravila skupne azilne in migracijske politike EU. Katere skupne politike? Sama je ne vidim. Vidim nekaj pravil, o katerih so se države članice poenotile, ta pa se nanašajo pretežno na schengenski prostor, varovanje zunanje meje, postopke vračanja in azil. Zakonito priseljevanje in načrtovanje priseljevanja ostajata skoraj povsem zunaj politike EU. Države določajo vsaka svoja, zelo različna pravila, komu bodo omogočile prebivanje in pod kakšnimi pogoji. Izjema so visokokvalificirani delavci in raziskovalci, za katere so pogoji poenoteni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Plačilo dodatnih učnih ur pouka

Avtor ni naveden, 30.9.2015

Delovna razmerja

, Pravna praksa, 38/2015Učna obveznost učitelja je na primer 22 ur, ravnatelj pa mu ob začetku šolskega leta določi še štiri dodatne učne ure pouka, češ da je to prispevek za počitnice. Dogaja se, da ima učitelj na eni šoli to plačano kot povečan obseg dela, na drugi šoli pa kot prispevek ur za pouka proste dni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

So omrežja družbena ali družabna?

dr. Nataša Hribar, 30.9.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 38/2015Pred kratkim sem imela v rokah prispevek o t. i. social networks. Poznamo jih tudi v Sloveniji, so pa dovolj nova, da jih naši normativni jezikovni priročniki še niso uspeli zajeti in ustrezno opredeliti. Glavno vprašanje je, ali besedno zvezo social networks v slovenščino prevajati kot družbena ali kot družabna omrežja; poleg teh dveh možnosti imamo še tretjo - socialna omrežja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 30.9.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2015 25. september - predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2017; - predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2016: - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save; - predlog zakona o izvrševanju
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Pravosodje bi moralo biti otrokom prijaznejše

Jerneja Horvat, 30.9.2015

Sodišča

Jerneja Horvat, Pravna praksa, 38/2015Agencija EU za temeljne pravice je izdala poročilo v raziskavi o uresničevanju pravic otrok v postopkih, na katere je Svet Evrope opozoril v Smernicah za otrokom prijazno pravosodje leta 2010. To obširno poročilo temelji na raziskavi, v kateri so sodelovale države članice EU, in opozarja na pomanjkljivosti pri upoštevanju otrokovih pravic, ki jih bodo države članice morale odpraviti. Namen prispevka je povzeti najpomembnejše ugotovitve Agencije ter jih primerjati s trenutnimi razmerami v slovenskem pravosodju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sorazmernost in doniranje in vitro zarodkov v znanstvene namene

Jaka Kukavica, 30.9.2015

Varstvo človekovih pravic

Jaka Kukavica, Pravna praksa, 38/2015Zaradi narave zadev, ki jih je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) poklicano obravnavati, je pogosto v položaju, ko mora odgovoriti na etično občutljiva vprašanja, ki so za sodniško presojo praviloma zahtevnejša. Čeprav se ESČP pogosto poskuša izogniti obravnavi takih vprašanj, je v zadevi Parillo proti Italiji jasno odgovorilo, da prepoved doniranja in vitro zarodka v znanstvene namene ne krši 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Tržni inšpektorat ni upravičen do zaupnih bančnih podatkov na podlagi ZIN

mag. Janko Arah, 30.9.2015

Uprava

mag. Janko Arah, Pravna praksa, 38/2015Tržni inšpektorat Republike Slovenije (TIRS) je banki novembra in decembra 2014 poslal štiri zaprosila za dostavo izpiskov prometa na transakcijskem računu društva. Nobenega zaprosila ni posebej utemeljil, le v prvem je navedel, da zoper društvo vodi "upravni postopek" in da mu mora banka na podlagi 19. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) posredovati zahtevano dokumentacijo. Banka je vsem zaprosilom nemudoma ugodila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Evropa

Irena Vovk, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015 Torek, 15. 9. Zaposlenost. Stopnja zaposlenosti v evrskem območju se je po podatkih Eurostata v drugem četrtletju letos v primerjavi s četrtletjem poprej dvignila za 0,3 odstotka, v vsej EU pa se je v enakem obdobju dvignila za 0,2 odstotka. Na letni ravni se je zaposlenost
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Problemi pri uporabi 298.a člena ZFPPIPP v praksi

Jaka Lavrič, 30.9.2015

Civilni sodni postopki

Jaka Lavrič, Pravna praksa, 38/2015Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) je bil dodan nov, 298.a člen, ki upravitelju nalaga, da mora v osnovni seznam preizkušenih terjatev vključiti hipoteko ali maksimalno hipoteko in terjatev, zavarovano z njo, tudi če ju upnik ni prijavil v roku za prijavo iz drugega odstavka 59. člena zakona. Hkrati pa vzpostavlja fikcijo, da sta v stečajnem postopku pravočasno prijavljeni hipoteka ali maksimalna hipoteka in terjatev, zavarovana z njo. Ti dve pravili po 298.a členu veljata v primeru, "če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko ali maksimalno hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Javnost sej FIHP

Irena Vovk, 30.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015Posameznik sprašuje, ali bi bilo mogoče spremeniti neobvezno načelno mnenje št. 0712-1/2014/1230 z dne 17. marca 2014, da bi bile seje FIHO odprte za javnost.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaupnost in osebnostnost razmerja - načelo enake vrednosti dajatev

Avtor ni naveden, 30.9.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 38/2015Tipični prvini, ki (abstraktno) kavzo pogodbe o dosmrtnem preživljanju po naravi stvari same dopolnjujeta, sta zaupnost oz. osebnostnost razmerja ter aleatornost. Prva prvina onemogoča, da bi bilo mogoče preživljalčeva izpolnitvena ravnanja neposredno odraziti v denarju in zato pri tovrstnih pogodbah načeloma izključuje takšno uporabo načela enake vrednosti dajatev, kot je lastna tipičnim ekonomskim poslom. Druga prvina izhaja iz narave stvari, ki jo zaznamuje tančica nevednosti tako o trajanju preživljalčevega izpolnitvenega ravnanja kot tudi o njegovem obsegu. Prva je odvisna od trajanja preživljančevega življenja, druga pa od zahtev, ki jih prinaša njegovo duševno in telesno zdravstveno stanje. Prvina tveganosti je drugi, dodatni razlog, zaradi katerega takšnih pogodb ni mogoče brez pridržkov presojati po določbi o enaki vrednosti dajatev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Nove smernice

Irena Vovk, 30.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 38/2015Informacijski pooblaščenec je izdal nove smernice, v katerih pojasnjuje, kako ustrezno urediti zavarovanje osebnih podatkov. Smernice s praktičnimi nasveti in pojasnili nudijo ključne informacije majhnim in velikim upravljavcem osebnih podatkov, ki želijo osebne podatke ustrezno zaščiti pred zlorabami.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vrednotenje koncesij in javnih spodbud v javno-zasebnem partnerstvu

mag. Dejan Podhraški, 30.9.2015

PRORAČUN

mag. Dejan Podhraški, Pravna praksa, 38/2015Realna opcija pomeni v pravnem jeziku pravico, ne pa obveznost, izvesti posamezen ukrep v zvezi z realnim premoženjem. Z vidika ekonomije pa ima realna opcija predvsem finančno vrednost, ki jo lahko izrazimo v denarju in je v tem oziru za njenega imetnika zelo dragocena. Spodbude, ki jih javni partner podeli zasebnemu partnerju, s čimer želi narediti infrastrukturni projekt privlačnejši, kot so na primer garancija minimalnih prihodkov, opcija odkupa koncesije, opcija preložitve, opcija opustitve, tečajna opcija in druge spodbude, so v svojem bistvu realne opcije. Ekonomska znanost je na področju vrednotenja realnih opcij v zadnjih 20 letih naredila velik napredek. Danes je možno realne opcije zelo natančno izračunati, s čimer se javnim partnerjem na področju infrastrukturnih projektov odpirajo številne možnosti, kako narediti projekt finančno privlačnejši za zasebni sektor in ga na koncu tudi oddati v koncesijo na javnem razpisu. V svetu je opazen porast uporabe inovativnih ukrepov za spodbuditev infrastrukturnih projektov, kar kaže, da se javni partnerji čedalje bolj zavedajo njihovih prednosti in priložnosti, ki jih omogočajo. Poglejmo si v nadaljevanju javne spodbude, njihove temeljne lastnosti in način njihove uporabe v infrastrukturnih projektih javno-zasebnega partnerstva.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 ... 7 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
38(40) 36-37(42) 35(36) 34(37)

Leto objave

< Vsi 2015 September

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

A B C ĆČ D ĐEF G H IJ K L M N O P QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov