O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 14 (od skupaj 14)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄47

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, 3.12.2015

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 47/2015Odlok o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled v delu, ki se nanaša na parc. št. 115/1 in 115/2, obe k. o. Ribno, je bil v neskladju z Ustavo. Ta ugotovitev ima učinek razveljavitve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Uporaba podatkov registra nepremičnin za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

mag. Marijana Vugrin, 17.9.2015

Stavbe in stavbna zemljišča

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 36-37/2015Dajatev nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) je bila uvedena z Zakonom o stavbnih zemljiščih (ZSZ). Določila o tej dajatvi, ki so bila uvedena s tem zakonom, veljajo še danes. Zakon o davku na nepremičnine (ZDavNepr) je to dajatev ukinil, odločba Ustavnega sodišča, ki je razveljavila ZDavNepr, pa je vnovič v enaki obliki uvedla NUSZ.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Prenovljen javni vpogled v podatke o nepremičninah

mag. Marijana Vugrin, 3.9.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 34/2015Geodetska uprava Republike Slovenije je v začetku junija prenovila in nadgradila javni vpogled v podatke o nepremičninah na portalu Prostor. Javni vpogled je namenjen pridobivanju podatkov o nepremičninah vsem, ki lahko dostopajo do svetovnega spleta. Največ ga uporabljajo predstavniki strokovne javnosti, ki te podatke potrebujejo za izvajanje svojih storitev. Na svetovnem spletu lahko pridobimo množico prostorskih podatkov, dosegljivost podatkov ni problematična, vendar se pogosto dogaja, da posamezniki ne znajo pravilno uporabljati in povezovati pridobljenih podatkov in prav zato lahko prihaja do nepravilnih interpretacij in posledično celo do napak. V ta namen je ob prenovi javnega vpogleda Inženirska zbornica Slovenije skupaj z Geodetsko upravo Republike Slovenije pripravila enourno e-izobraževanje, ki je brezplačno dostopno. Prek predavanja se lahko seznanimo z vsebinami, ki jih je možno pridobiti, in z napotki za njihovo pravilno uporabo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Urejanje prostora - nedopusten poseg v lastninsko pravico

Avtor ni naveden, 18.6.2015

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 24-25/2015Člen 4 Uredbe o kategorizaciji državnih cest, kolikor kategorizira hitro cesto "Ljubljana (Zadobrova-Tomačevo-Koseze)" v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 599/1, k. o. Stožice, je v neskladju z Ustavo. Vlada mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da z lastnikom sklene pravni posel za pridobitev zemljišča iz 1. točke izreka oziroma v istem roku začne postopek razlastitve. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Uredbe o kategorizaciji državnih cest, kolikor kategorizira hitro cesto "Ljubljana (Zadobrova-Tomačevo-Koseze)", se v delu, ki se nanaša na zemljišče parc. št. 600/1, k. o. Stožice, zavrže.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Posebnosti pri evidentiranju stavb in pripadajočih zemljišč

mag. Marijana Vugrin, 11.6.2015

Stavbe in stavbna zemljišča

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 23/2015Pojem etažne lastnine je v Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) opredeljen kot lastnina posameznega dela zgradbe in solastnina skupnih delov. O etažni lastnini načeloma govorimo takrat, ko je v eni stavbi več zaključenih stanovanjskih enot ali poslovnih prostorov v lasti različnih oseb in je bila lastninska pravica nad posameznimi enotami pridobljena na podlagi pravnega naslova, v katerem je ta del opredeljen kot enota v pravnem prometu in ne kot solastninski delež na celotni nepremičnini. Čeprav razmerja, ki jih prepoznamo kot etažno lastnino, nastanejo že z zgraditvijo stavbe in oblikovanjem enot, ki bodo predmeti v pravnem prometu, pa v skladu z določili SPZ etažna lastnina nastane na podlagi pravnega posla ali z odločbo sodišča in z vpisom v zemljiško knjigo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Vnovična uvedba gradbene parcele je nujnost

Irena Vovk, 11.6.2015

Stavbe in stavbna zemljišča

Irena Vovk, Pravna praksa, 23/2015Urejanje prostora je v Sloveniji stroka, ki počasi izumira; lastijo si jo namreč posamezni župani in politika. Zakonodajo s področja graditve in urejanja prostora že dolga leta spreminjamo parcialno - s slabega na slabše. Posamezne sektorske zakonodaje si nekritično lastijo pravico urejati prostor v okviru svojih parcialnih interesov, evidence prostorskih podatkov in režimov ne prikazujejo dejanskega stanja, nujno potrebnih podatkov ne zbiramo sistematično za območje celotne države ... Problemi torej so. Stroka pa je na 7. Dnevih stvarnega, zemljiškoknjižnega, nepravdnega in izvršilnega prava v organizaciji GV Založbe (IUS SOFTWARE) 4. in 5. junija v Kranjski Gori poskušala nakazati možne rešitve za nakopičene probleme v prostoru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Deponiranje listin pri notarju po 142. členu ZZK-1

Tomaž Mavri, 23.4.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Tomaž Mavri, Pravna praksa, 16-17/2015V PP, št. 13/2015, je bil objavljen članek, ki se je dotaknil tudi 15. člena Zakona o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin (ZUUJFO). Ta je spremenil 142. člen Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in občine glede pretvarjanja listin iz prvega odstavka 142. člena ZZK-1 (torej tudi zasebnih listin in notarskih zapisov) v elektronsko obliko v zvezi s predlogi, ki so jih vložile v svojo korist, izenačil z notarji. Za odvetnike pa pretvarjanje zasebnih listin in notarskih zapisov v elektronsko obliko tudi po uveljavitvi ZUUJFO (15. marca 2015) še vedno ni predvideno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Izbris hipoteke zaradi poteka časa

Irena Hacin Kölner, 16.4.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Irena Hacin-Kölner, Pravna praksa, 15/2015V novejšem času je teorija zavzela stališče, da ima hipotekarni upnik dolžnost, da po poplačilu zavarovane terjatve izstavi izbrisno pobotnico. Realnost je bila v preteklosti pogosto drugačna in hipotekarni upniki je na lastno pobudo največkrat niso izstavili. Nevednost zastavnih dolžnikov pa je botrovala temu, da upnika k izstavitvi izbrisne pobotnice niso pozvali, saj je bil prenekateri zmotno prepričan, da se ob poplačilu dolga po kreditni pogodbi hipoteka samodejno izbriše iz zemljiške knjige. Leta so tekla in mnogo upnikov ne obstaja več ali pa se ne odzivajo na pozive dolžnikov. V praksi se postavlja vprašanje, kako bi najhitreje dosegli izbris takih hipotek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, 12.3.2015

Urejanje prostora

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 10/2015Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 10 Pirniče se razveljavi. Do drugačne ureditve meje morfološke enote 10/1 poteka meja tako, kot je potekala do uveljavitve Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto 10 Pirniče (Uradni list RS, št. 51/09).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄9

Enostranska izjava o ustanovitvi služnosti kot neveljavni pravni temelj za nastanek in vpis služnosti v zemljiško knjigo

Anja Topolovec, 5.3.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

Anja Topolovec, Pravna praksa, 9/2015V praksi sem naletela na primer, ko je eno zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis stvarne služnosti v zemljiško knjigo na podlagi enostranske izjave o ustanovitvi stvarne služnosti, drugo zemljiškoknjižno sodišče pa je na podlagi iste izjave zavrnilo vpis služnostne pravice v zemljiško knjigo, ker niso bili izpolnjeni formalni pogoji za vpis. Vprašala sem se, ali so morebiti zakonske določbe Stvarnopravnega zakonika in Zakona o zemljiški knjigi nejasne, da povzročajo tako nekonsistentno prakso sodišč.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Ali je po pravu EU že testno črpanje energentov podvrženo celostni presoji vplivov na okolje

Zoran Skubic, 19.2.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Varstvo okolja

Zoran Skubic, Pravna praksa, 7-8/2015Konflikt med neusahljivo potrebo sodobne družbe po energentih na eni strani in varovanjem okolja na drugi je žal neizbežen. V časih, ko je tradicionalnih fosilnih virov energije vse manj ali pa so ti vse težje dostopni, pogosto z uporabo okoljsko tveganih metod njihove ekstrakcije, kot recimo s posebej spornim hidravličnim drobljenjem kamnin (angl. fracking), preprostih rešitev ni. Zato je toliko pomembneje, da so pravna pravila, ki urejajo sožitje teh dveh bistvenih, a pogosto povsem nasprotujočih si funkcij sodobnih držav, ustrezna in uravnotežena. Na ravni prava EU je ključni vir pravil prav Direktiva 85/337/EGS o presoji vplivov na okolje, ki je vse pogosteje predmet presoje Sodišča EU. Pred kratkim je tako šlo za ne povsem nepomembno vprašanje, ali je treba opraviti celostno presojo vplivov na okolje tudi v primeru, ko gre (zgolj) za testno črpanje zemeljskega plina s poskusno vrtino.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Varstvo okolja v letu 2014 - odprava administrativnih ovir?

mag. Adrijana Viler Kovačič, 15.1.2015

Varstvo okolja

mag. Adrijana Viler-Kovačič, Pravna praksa, 2/2015Kljub turbulentnemu političnemu dogajanju in nestabilnosti so bile tudi na upravnem področju varstva okolja v letu 2014 sprejete nekatere spremembe in novosti. Poglejmo najpomembnejše.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Geodetski postopki in zemljiška knjiga

mag. Marijana Vugrin, 15.1.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 2/2015Nepremičnine, razen stavbne pravice, nastanejo v geodetskih postopkih in se kot take evidentirajo v zemljiškem katastru ali katastru stavb. V geodetskih postopkih se tudi ugotavljajo lastnosti nepremičnin. Ko nepremičnina nastane in so znane njene lastnosti (obseg, površina, meje itd.), sledi določitev pravic, ki se vežejo nanjo. Pravice, ki so povezane z nepremičnino, se evidentirajo na podlagi zemljiškoknjižnih predlogov ali poočitve v zemljiško knjigo. Vse se torej začne z geodetskimi postopki.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Vpis stavbe v kataster stavb za potrebe vzpostavitve etažne lastnine

mag. Marijana Vugrin, 15.1.2015

Zemljiška knjiga in zemljiški kataster

mag. Marijana Vugrin, Pravna praksa, 2/2015Vse se začne, ko želimo prodati nepremičnino, dobimo obvestilo o vrednosti nepremičnine, ki sploh ni naša, ali želimo kot investitor urediti lastništvo novogradnje. In takrat si postavimo vprašanje, kaj moramo narediti in kje sploh začeti. Po navadi se začne romanje od notarja, odvetnika, geodetske uprave do geodetskega izvajalca. Pravni strokovnjaki nas napotijo h geodetskemu izvajalcu ali projektantu po etažni načrt, in ko je ta izdelan, se izkaže, da ni tisto, kar smo si želeli, kriv pa je seveda tisti, ki ga je izdelal. In takrat nas zanima, ali bi bilo lahko tudi drugače.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
47(1) 36-37(1) 34(1) 24-25(1)
23(2) 16-17(1) 15(1) 10(1)
9(1) 7-8(1) 2(3)

Leto objave

< Vsi
2015(14)
> Januar(3) > Februar(1) > Marec(2) > April(2) > Junij(3) > September(2) > December(1)

Področja

< Vsi 8. UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA 8.1. UREJANJE PROSTORA 8.2. VARSTVO OKOLJA

Avtorji

ABCĆČDĐEFGH IJK LM NOPQRS ŠT UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov