O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 3
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 61)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Iz javnega v nejavno: modernizacija avtonomnega urejanja korporativnega upravljanja

Igor Knez, 17.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Igor Knez, Pravna praksa, 49-50/2015V zadnjih letih se, predvsem pod pritiski in posledicami gospodarske krize v Sloveniji, v zvezi s težavami gospodarstva vse pogosteje omenja nujnost boljšega korporativnega upravljanja. In to ne glede na to, ali govorimo o družbah v državni ali o družbah v zasebni lasti. Razvita gospodarstva sveta v svojih nacionalnih okvirih zaradi spodbujanja večje produktivnosti sprejemajo avtonomna pravila korporativnega upravljanja, kot so kodeksi, smernice in priporočila. Taka avtonomna pravila korporativnega upravljanja so eden od pomembnejši virov "mehkega" prava v globalnem tržnem gospodarstvu. V tem pogledu Slovenija ne zaostaja veliko. Sprejet je Kodeks upravljanja javnih delniških družb. Na drugi strani pa imamo resno pomanjkanje pravil na strani družb, ki ne kotirajo na borzi. In teh je čedalje več.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Kakšne spremembe prinaša novela ZGD-1I bodočim podjetnikom

mag. Mojca Kunšek, 10.12.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Mojca Kunšek, Pravna praksa, 48/2015Slovenija zagovarja načela svobodne podjetniške pobude in prek razvejane mreže točk VEM (vse na enem mestu) ali po elektronski poti zagotavlja hiter in preprost način ustanovitve družbe ali podjetnika. Tako je možno postati podjetnik že v enem dnevu, gospodarsko družbo oziroma družbo z omejeno odgovornostjo pa ustanoviti v treh dneh.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Dolžniki, upniki in slepomišenje države

mag. Sandi Kodrič, 10.12.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 48/2015Denimo, da ste podjetnik in vam insolventni poslovni partner dolguje precej denarja. Poskuša se izvleči s prisilno poravnavo, v kateri vam kot upniku predlaga odpis 98 odstotkov vaše terjatve, medtem ko bi dva odstotka terjatev poplačal v šestih letih. Kako bi se odzvali na tak predlog?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Država se je postavila na mesto DUTB

Boštjan Koritnik, 19.11.2015

Banke in hranilnice

Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 45-46/2015V začetku oktobra je na PF Univerze v Ljubljani uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Implementacija kriznega okvira EU za sanacijo ter reševanje bank v slovenski bančni sistemnovi doktor znanosti, prej magister, Peter Merc. Doktorsko disertacijo, ki obsega 192 strani in popoln znanstveni instrumentarij (med drugim 279 pojasnilnih in sprotnih opomb z navedbo virov), je pripravil pod mentorstvom oziroma somentorstvom profesorjev na PF Univerze v Ljubljani dr. Marka Simonetija oziroma dr. Mihe Juharta, v komisiji za zagovor disertacije pa sta bila tudi dr. Meta Ahtik z Banke Slovenije, sicer docentka na isti fakulteti, in profesor na PF Univerze v Mariboru dr. Marijan Kocbek.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Izmenjava informacij v okviru sindiciranih posojil

Lea Vatovec, 19.11.2015

Banke in hranilnice

Lea Vatovec, Pravna praksa, 45-46/2015Sindincirano financiranje - mehanizem, v katerem prek agenta sodeluje več kreditnih institucij in tako omogoča financiranje posojilojemalca pod enakimi pogoji in enotno dokumentacijo. Začetki takega financiranja segajo v začetek 60. let prejšnjega stoletja, danes pa je sodelovanje različnih posojilodajalcev prek sindikata postalo del bančnega vsakdana in nujnost mednarodnega bančništva. Sindicirano financiranje je neločljivo povezano z izmenjavo informacij med konkurenti, zato morajo vsi deležniki paziti, da pri svojem ravnanju ne kršijo pravil konkurenčnega prava.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Afera Tržaške kreditne banke formalno končana

dr. Mitja Stefancic, 19.11.2015

Banke in hranilnice

dr. Mitja Stefancic, Pravna praksa, 45-46/2015Pred kratkim se je končal dolgoletni in vse prej kot preprost postopek likvidacije Tržaške kreditne banke (TKB), to je banke, ki je bila v drugi polovici prejšnjega stoletja temelj organiziranega gospodarstva Slovencev v Italiji. Junija letos je bilo na tržaškem sodišču oddano zaključno poročilo likvidatorjev Raffaeleja Lenerja in Marca Zanzija, s tem pa je afere TKB dejansko konec. In vendar, če celotno afero vzamemo pod drobnogled, se utrjuje hipoteza, da se ni nihče pravočasno zanimal za reševanje banke in se s pravnimi instrumenti lotil iskanja rešitve. Brez te banke so gospodarske zmogljivosti zamejskih Slovencev danes mnogo šibkejše, kot bi sicer lahko bile v primeru njenega obstoja. Hkrati lahko obžalujemo pomanjkanje banke, ki bi bila v čezmejnem prostoru med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino še kako koristna bodisi s poslovnega bodisi strateškega vidika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Zakaj morajo samostojni podjetniki objaviti namero prenehanja opravljanja dejavnosti?

Jelka Lugarič, 12.11.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 44/2015Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) v drugem odstavku 75. člena določa, da mora podjetnik vsaj 15 dni pred prenehanjem opravljanja dejavnosti na spletnih straneh AJPES objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost, in ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. V tem prispevku se bom osredotočila na vprašanje, kakšne, če sploh, so koristi od takih objav.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Dopustnost tožbe za izpodbijanje sklepa skupščine d. o. o. o (ne)uporabi bilančnega dobička na podlagi 399. člena ZGD-1

Petra Veinhandl, 12.11.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Petra Veinhandl, Pravna praksa, 44/2015V praksi še vedno ostaja dilema, ali se določilo 399. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki je sicer umeščeno v poglavje o delniški družbi in ureja izpodbijanje sklepa skupščine o uporabi bilančnega dobička delniške družbe, lahko smiselno uporabi tudi za vložitev tožbe za izpodbijanje sklepa o uporabi bilančnega dobička družbe z omejeno odgovornostjo. Smiselna uporaba 399. člena ZGD-1 je nesporno dopustna, če je sklep o uporabi bilančnega dobička v nasprotju z zakonom ali statutom, vprašanje dopustnosti pa še vedno ostaja nerazčiščeno v primeru, ko družbeniki izpodbijajo sklep, da se bilančni dobiček družbenikom družbe z omejeno odgovornostjo ne deli. Namen tega prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali je smiselna uporaba 399. člena ZGD-1 tudi v tem primeru dopustna ali ne.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Tretje četrtletje

Matej Tomažin, 5.11.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 42-43/2015Dileme, ali je bolj smiselno opazovati drevo ali gozd, na kapitalskih trgih ne bi smelo biti. Opazovati je treba namreč oboje, je pa res, da so sem in tja obdobja, ko vlagatelji več pozornosti namenjajo posameznemu sklopu informacij.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Startup pred pravnimi izzivi

Kranjec Nina, Merc Peter, Koritnik Boštjan, 5.11.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Nina Kranjec, dr. Peter Merc, Boštjan Koritnik, Pravna praksa, 42-43/2015Podjetništvo v obliki mikro, malih in srednjih podjetij je najmočnejša gonilna sila gospodarstva, saj ta podjetja predstavljajo 99 odstotkov vseh podjetij v EU. Slovenski prostor ni izjema. Zagonska podjetja (angl. startups), različni pospeševalniki, inkubatorji ter državni in zasebni programi za sofinanciranje so tako vse pomembnejši del gospodarskega dogajanja. T. i. startup podjetništvo je v Sloveniji nedvomno v velikem razcvetu. Da so zagonska podjetja, katerih glavna odlika je hitra prilagodljivost in odzivnost na zahteve trga, predstavniki nove, prihodnje ekonomije, dokazujejo nekateri globalno in lokalno znani primeri, pri katerih se je izkazalo, da najboljše poslovne ideje še zdaleč niso vezane izključno na velike gospodarske družbe, temveč vse pogosteje vzniknejo pri inovativnih posameznikih ali v manjših podjetniških okoljih. Dobra poslovna ideja pa je le ena od spremenljivk v enačbi za uspešno podjetniško zgodbo. Več spremenljivk, med njimi na primer povpraševanje in konkurenca na trgu ter stroški izdelave in kakovost izdelka, je namreč ključnih na poti od ideje do njene postopne uresničitve, ki se kaže v uspešni umestitvi (plasiranju) storitve ali produkta na trg.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Vpliv statusne oblike na upravljanje kolektivne organizacije

dr. Bojan Pretnar, 22.10.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Bojan Pretnar, Pravna praksa, 41/2015Slovenija mora do 16. aprila 2016 v nacionalni pravni red prenesti Direktivo 2014/26/EU, ki prvič na ravni EU ureja oziroma harmonizira načela kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic ter določa pravila za izdajanje več ozemeljskih licenc za pravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu. Že pri prvem vpogledu v Direktivo 2014/26/EU je jasno, da bo zdaj veljavni slovenski Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), ki med drugim ureja kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic, deležen velikih sprememb - dovolj velikih, da bi bilo smiselno kolektivno upravljanje urediti v samostojnem zakonu. Kaže, da se je Slovenija za ta korak tudi odločila.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Vpliv preoblikovanja investicijske družbe v alternativni vzajemni sklad na zastavljene delnice

Matevž Šavli, 30.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi, Gospodarske družbe, splošni predpisi

Matevž Šavli, Pravna praksa, 38/2015Eno priljubljenih sredstev, s katerimi dolžniki zavarujejo svoje obveznosti, je zavarovanje kredita z zastavo delnic. Vprašanje je, kaj se zgodi z zastavljenimi delnicami, če se investicijska družba, ki je imetnik zastavljenih delnic, preoblikuje v alternativni vzajemni sklad.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Jesen

Matej Tomažin, 30.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 38/2015Sovpadanje rdečih številk na svetovnih in na regijskih borzah z obdobjem, ko v naravi listje menja zeleno barvo za rdečo, je seveda naključje. Ni pa naključje, da se vse več vlagateljev po svetu sprašuje, ali smo po nekajletnem obdobju rasti spet pred medvedjim trendom.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

So grške težave zgolj plod nevednosti?

mag. Sandi Kodrič, 10.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 35/2015Vroča tema prvega dela letošnjega poletja je bila grška dolžniška kriza. V domačih in svetovnih javnih občilih so jo izdatno komentirali priznani ekonomisti - od nobelovcev Krugmana in Stiglitza do nekdanjih slovenskih ministrov Križaniča in Damijana. V svojih prispevkih so dajali napotke grški vladi, Evropski komisiji, Evropski centralni banki, nemški vladi in drugim: kaj bi bilo treba storiti, da bi Grčija nekoč spet prišla na zeleno vejo in da bo evro rešen.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Še o valutni klavzuli in potrošniških kreditnih pogodbah v CHF

Mitja Matelič, 3.9.2015

Devizno poslovanje

Mitja Matelič, Pravna praksa, 34/2015K pisanju tega članka so me vzpodbudili sodba Vrhovnega sodišča Republike Hrvaške na temo potrošniških kreditnih pogodb, vezanih na švicarski frank, in nekatera stališča slovenskih avtorjev v zvezi s temi pogodbami. Na Hrvaškem je tamkajšnja zveza društev za zaščito potrošnikov v letu 2012 vložila skupinsko tožbo zoper osem poslovnih bank za ugotovitev ničnosti potrošniških kreditnih pogodb, vezanih na švicarski frank. V tožbi je tožnik (med drugim) zatrjeval, da so pogodbene določbe o valutni klavzuli nepoštene do potrošnikov in zato nične. Sodišče prve stopnje je takemu zahtevku ugodilo, sodišče druge stopnje pa je pritožbam bank ugodilo v delu, ki se nanaša na valutno klavzulo, in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožnika v tem delu zavrnilo. Vrhovno sodišče RH je zavrnilo revizijo tožnika zoper odločitev sodišča druge stopnje glede valutne klavzule.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Vroče poletje

Matej Tomažin, 3.9.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 34/2015Letošnje poletje je postreglo z vročino. Tako na plaži kot tudi pred borznimi zasloni je bilo vlagateljem kar nekajkrat zelo vroče. Že nedavni borzni tobogan, ko so nekateri svetovni indeksi v dnevu ali dveh zanihali tudi za več kot deset odstotkov, je dober dokaz, da nič ni tako trdno, kot se zdi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Dopolnitev poročila posebnega revizorja - imenovanje novega posebnega revizorja - pravice malih delničarjev

Avtor ni naveden, 3.9.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 34/2015Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti izhaja iz predpostavke, da imajo manjšinski delničarji pravico, da zahtevajo dopolnitev posebnega revizijskega poročila ali imenovanje drugega posebnega revizorja, potem ko je bil s strani sodišča posebni revizor že imenovan. Vendar pa to izhodišče ni pravilno. ZGD-1 situacije, ko predlagatelj predlaga imenovanje drugega posebnega revizorja, izrecno ne ureja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Razumevanje odgovornosti prokurista

Dino Zadnikar, 27.8.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dino Zadnikar, Pravna praksa, 33/2015Za prokurista je bistveno, da upravičenja za zastopanje črpa iz posebne vrste splošnega pooblastila. Poleg tega je nastanek upravičenosti do zastopanja, katere obseg določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v primeru prokure v celoti odvisen od volje zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja (33. do 35. člen ZGD-1). Sam obseg pooblastila prokuristu ne daje nobenih poslovodnih upravičenj. Vodenje družbe je namreč izključno v pristojnosti poslovodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

Ni prostora za podjetne

mag. Sandi Kodrič, 20.8.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

mag. Sandi Kodrič, Pravna praksa, 31-32/2015Antropologinja Vesna V. Godina v svojih nedavno izdanih Zablodah postsocializma Sloveniji napoveduje črno usodo, ker da smo Slovenci iz zgodovinskih razlogov, izvirajočih iz fevdalizma, prežeti z vrednotami, ki niso združljive z ekonomskim sistemom, kakršnega smo prevzeli po osamosvojitvi in vstopu v EU. Nezdružljivih točk je veliko, najvidnejše pa so produkcijski način, pojmovanje lastnine in pravni red.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Varstvo konkurence - omejevalni sporazum - usklajeno določanje cen zdravil

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Varstvo konkurence, cene

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Bistvo presoje v konkretni zadevi je skoncentrirano na vprašanje obstoja usklajenega ravnanja glede usklajenega določanja cen v spornih postopkih javnega naročanja, pri čemer glede na pravni okvir tedaj veljavnih določb ZZdr-1 nikakor ni mogoče zaključiti, da je bilo enotno določanje (vseh) cen zdravil za uporabo v humani medicini v ponudbah v postopkih javnega naročanja edino pravno dopustno ravnanje, katero bi sicer, per se, vodilo do zaključka o zgolj (racionalnem) vzporednem obnašanju veletrgovcev z zdravili. Iz odločbe Agencije izhaja, da so kršiteljice v okviru postopkov javnega naročanja oblikovale ponudbe za širok nabor zdravil za uporabo v humani medicini, kar pomeni, da se cena za vsa zdravila (sploh) ni oblikovala z uporabo 97.a člena ZZdr-1. Ker se očitek usklajenega ravnanja nanaša na "določanje cen zdravil za uporabo v humani medicini", to brez dvoma zajema tudi zdravila, katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1. Po tej določbi pa so se cene zdravil oblikovale prosto po pogojih trga. Zato, čeprav sicer drži, da so bile cene nekaterih zdravil za uporabo v humani medicini (izdanih na recept) preko njihove razvrstitve na ustrezni seznam regulirane ter da je bila v tem obsegu možnost konkuriranja veletrgovcev s cenovno politiko gotovo močno zožena, to ne velja za tisti del trga zdravil za uporabo v humani medicini (praviloma tistih, ki se izdajo brez recepta, OTC zdravila), katerih cena se je oblikovala po splošnem 95. členu ZZdr-1.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zakaj morajo enoosebne družbe z omejeno odgovornostjo imeti knjigo sklepov?

Jelka Lugarič, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Jelka Lugarič, Pravna praksa, 29-30/2015Ne prav redko na točko VEM pride družbenik družbe, katere edini družbenik je, z namenom vložitve vloge za vpis v sodni register, in na referentovo vprašanje, v kakšni obliki ima družba odprto knjigo sklepov, odgovori: kaj pa sploh je knjiga sklepov? Ko tako vprašanje postavijo družbeniki enoosebnih družb, ki že dolgo obstajajo, vprašanje vzbudi pozornost. Zato bom v tem prispevku pojasnila, čemu je knjiga sklepov namenjena, kaj se vanjo vpisuje in zakaj jo enoosebne družbe pri nas morajo imeti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - varstvo potrošnikov

Avtor ni naveden, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi, TRGOVINA

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 29-30/2015Sodba III Ips 51/2013, 19. maj 2015 (v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1528/2012) Pogodbeni dogovor ipso facto še ne pomeni nujno tudi dobrih poslovnih običajev. Da bi mu lahko priznali tak značaj, mora doseči določeno dodatno kvaliteto, ki pa je po oceni revizijskeg
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Uber kapitalizem

dr. Aleš Završnik, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 29-30/2015Podjetje Uber je tehnološko podjetje iz Silicijeve doline, ustanovljeno s sredstvi, pridobljenimi na platformi množičnega financiranja (angl. crowdfunding; ta platforma omogoča zbiranje sredstev neposredno od kupcev ali naročnikov in obid tradicionalnih poti investiranja), njegovi sodelavci oziroma lastniki pa so (gotovo) začeli na kateri od delavnic o coworkingu, če ne v garaži. Podjetje je razvilo mobilno aplikacijo, ki potrošnikom s pametnimi telefoni omogoča, da podajo zahtevo za prevoz, ta pa je potem posredovana Uberjevim voznikom z lastnimi vozili, ki so na enaki poti. Storitev je dostopna v 58 državah in 300 mestih po svetu. Omogoča bolj ekološko in učinkovito gospodarjenje, saj je ceneje in preprosteje "deliti zadnji sedež kot biti lastnik avtomobila".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Iskanje varnega pristana

Matej Tomažin, 23.7.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

Matej Tomažin, Pravna praksa, 29-30/2015Poletje je načeloma obdobje, ko naj bi bilo vse mirno. Toda letos je kar pestro, tako doma kot tudi v tujini. Poslovne časopise polnijo teme o Grčiji, privatizaciji, fiskalnem pravilu, nadzornikih SDH, polletnih rezultatih poslovanja podjetij in podobno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Bolje "rat nego pakt"

dr. Jože Mencinger, 16.7.2015

Splošno o vrednostnih papirjih in borzi

dr. Jože Mencinger, Pravna praksa, 28/2015Za pisca ekonomske kolumne se ne spodobi ne pisati o grški krizi. A kaj napisati o stvari, o kateri vsi "vedo" vse. Kar pridružiti se prvemu in finančnemu ministru, ki ogorčeno obsojata grško zapravljanje in poveličujeta naše žrtvovanje za lene Grke, mi ne gre. Še manj delim njuno ogorčenje nad tem, kako goljufivi grški levičarski "radikalci" zavajajo moralne evropske "državnike", ki grško ljudstvo želijo le obvarovati pred razvratom in ga pripeljati na pravo pot, ki jo najbolje poznata nemški in slovenski finančni minister. Grška zgodba zaradi moraliziranja precej spominja na naše tajkunske zgodbe, a svoje poglede nanje sem opisal v kolumni "Bine Kordež", zato jih ne gre obnavljati.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 3 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 48(2) 45-46(3) 44(2)
42-43(2) 41(1) 38(2) 35(1)
34(3) 33(1) 31-32(1) 29-30(5)
28(2) 27(2) 26(1) 24-25(1)
23(2) 22(2) 20-21(4) 19(1)
18(1) 16-17(2) 15(1) 14(1)
13(1) 11-12(2) 9(3) 7-8(3)
6(2) 5(3) 3-4(1) 2(2)

Leto objave

< Vsi
2015(61)
> Januar(3) > Februar(8) > Marec(5) > April(5) > Maj(6) > Junij(5) > Julij(10) > Avgust(2) > September(6) > Oktober(1) > November(7) > December(3)

Področja

< Vsi 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 4.1. GOSPODARSKI SUBJEKTI 4.2. BANČNIŠTVO IN PLAČILNI PROMET 4.4. VREDNOSTNI PAPIRJI IN BORZA

Avtorji

AB CĆČ DĐEFGHIJ K L M NOP QR S Š T UV WXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov