O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 42)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravni napovednik

Irena Vovk, 22.1.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Števnost in neštevnost samostalnikov

dr. Nataša Hribar, 22.1.2015

Ostalo

dr. Nataša Hribar, Pravna praksa, 3-4/2015Tokrat vam za začetek v razmislek ponujam nekaj primerov. Zanima me, ali kupujete kivi ali kivije, mango ali mange? Nabirate kostanj ali kostanje, lešnik ali lešnike?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Nekaznovanje beguncev, ki so nezakonito v državi sprejema

Nabergoj Miha, Krajnc Marko, 22.1.2015

Človekove pravice

Miha Nabergoj, Marko Krajnc, Pravna praksa, 3-4/2015Slovenski pravosodni organi se v praksi srečujejo s primeri, ko je treba presojati vprašanje (ne)kaznovanja beguncev, ki so v državo vstopili na nedovoljen način. Ker gre za eno ključnih vprašanj varovanja pravic beguncev, ki v slovenskem pravnem sistemu do zdaj še ni bilo natančno preučeno, je Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC letos temu namenil posebno pozornost. Predstavljava nekaj temeljnih izhodišč, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi teh primerov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravica oškodovanca do pridobitve informacij od proizvajalca zdravila z napako

Kim Sotlar, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Kim Sotlar, Pravna praksa, 3-4/2015Proizvajalec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči napaka na njegovem proizvodu, kar določa tudi prvi člen Direktive 85/374/ES. Če je proizvod z napako zdravilo, gre za naravo proizvoda, katerega napaka ima lahko škodljivejše posledice za zdravje in življenje oškodovancev kot kateri drug proizvod z napako. Pozneje sprejeta Direktiva o zdravilih 2001/83/ES je jasno določila, da se za zdravila z napako uporabljajo določbe Direktive 85/374. Sodišče EU je v predstavljeni sodbi podalo razlago 13. člena Direktive 85/374/ES v delu, ki se nanaša na poseben sistem odgovornosti. Tak posebni sistem odgovornosti za zdravila z napako je bil v nemškem pravu uveljavljen še pred sprejetjem Direktive 85/374/ES.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Vlada RS

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 18. redni seji (15. januar 2015): - poročilo Ministrstva za okolje in prostor o izvajanju akcijskega načrta interventnih aktivnosti zaradi poplav za mesec december 2014; - program financiranja proračuna Republike Slovenije za leto 2015; - U
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Dopustne dopolnitve in spremembe ponudb po ZJN-2

mag. Marija Bukovec Marovt, 22.1.2015

PRORAČUN

mag. Marija Bukovec-Marovt, Pravna praksa, 3-4/2015Zadnja novela zakona o javnem naročanju (ZJN-2E) je v naš pravni red prinesla vprašanje, kako razlagati določbo prvega odstavka 78. člena, ki se nanaša na dopustne spremembe in dopolnitve ponudb. Da bo to v praksi sporno, je bilo jasno že na obravnavi pristojnega delovnega telesa Državnega zbora, na kateri je na domnevno neusklajenost naše zakonodaje opozoril predsednik Državne revizijske komisije. Tako se je po sprejemu zakona bolj ali manj ugibalo, kakšna bo praksa Državne revizijske komisije pri vprašanju, ali mora pri dopustnih dopolnitvah ponudb dejstvo že obstajati v času oddaje ponudbe in je ponudbo mogoče dopolniti zgolj z dokazom o tem ali pa naročnik sme oziroma celo mora dopustiti spreminjanje ponudbe (ter pri tem niti ni pomembno, ali je dejstvo, ki ga spreminja, ob poteku roka za oddajo ponudb obstajalo ali ne) vse dotlej, dokler po merilih najugodnejša ponudba ni popolna.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Ustreznost delovnega mesta

dr. Nana Weber, 22.1.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2015Delodajalec v gospodarski družbi kovinske industrije je leta 2007 izdelal oceno tveganja in sprejel ukrepe s področja varnosti in zdravja pri delu. V proizvodnem oddelku, v katerem je hrup v oddelku odvisen od obsega dela, opravlja delo tudi delavka, ki iz zdravstvenih razlogov ne sme biti izpostavljena hrupu nad 80 decibelov. Ko je bil izdan izvid medicine dela s to omejitvijo delovne zmožnosti, je bil v oddelku delujoč le en stroj, ki je ustrezal tem hrupnim omejitvam. Delavka je že več let razporejena na delo k temu stroju, vendar pa se je do danes obseg dela spremenil, tehnologija se je izboljšala, tako da delavka opravlja delo ob tem stroju na najbolj hrupnem delovnem mestu v oddelku. Poleg tega je edina, ki že več let opravlja enako preprosto in monotono delo. Vodja vztraja pri razporeditvi delavke na to delovno mesto, ki so ga takrat kot ustrezno ocenili pooblaščena delavka za varnost in zdravje pri delu, vodja oddelka in pooblaščena zdravnica medicine dela. Pooblaščena delavka za varnost in zdravje pri delu meni, da ocena tveganja ni povezana z razporejanjem delavcev, pooblaščena zdravnica medicine dela pa meni, da je svojo dolžnost opravila s tem, ko je navedla omejitev, da delavka ne sme biti izpostavljena hrupu nad 80 decibelov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Osebni podatki reševalcev iz vode za prijavo tekmovanja

Irena Vovk, 22.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Plavalni klub (organizator prireditve) je od zavoda za šport oziroma upravnika bazena zahteval, da jim posreduje imena in priimke ter kopije izkaznic reševalcev iz vode, da bodo lahko prijavili tekme pri upravni enoti. Ker upravnik tega ni želel storiti, je to od njega zahtevala upravna enota. Ali je tako ravnanje upravne enote pravilno?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Evropski svet in Svet EU

Irena Vovk, 22.1.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Evropski svet in Svet EU se lahko pohvalita s prenovljeno skupno spletno stranjo, ki je od zdaj uporabnikom oziroma zainteresirani javnosti bistveno prijaznejša. Prenova pa še ni dokončna, saj bodo skupno spletno stran še sproti posodabljali glede na želje in komentarje uporabnikov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Določitev primernega delovnega mesta za delavko z omejitvijo delazmožnosti

dr. Nana Weber, 22.1.2015

Delovna razmerja

dr. Nana Weber, Pravna praksa, 3-4/2015Odločbe o invalidnosti delavca in mnenja pooblaščenega zdravnika določijo začasne ali trajne omejitve delazmožnosti delavca, na podlagi katerih delodajalec delavcu odreja delo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Gradiva, ki jih obravnava DZ RS

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 9. januar - akt o odreditvi parlamentarne preiskave za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj. 16. januar - predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi in nalogah delov
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF-C) (Ur. l. RS, št. 95/14) - velja od 30. decembra, uporabljati se začne 1. februarja. 2. Uredba o spremembah in dopolnitvah Ured
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Od 13. do 19. januarja

Irena Vovk, 22.1.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015 Torek, 13. 1. Nova Odvetniška tarifa. Veljati je začela nova Odvetniška tarifa (Ur. l. RS, št. 2/15), njeni učinki pa so bili po mnenju Ministrstva za pravosodje ustrezno omejeni z uveljavitvijo novele Zakona o odvetništvu (ZOdv-D, objavljena v Ur. l. RS, št. 97/14). S sled
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Avtorsko delo - evropski in primerjalnopravni vidik na primeru del uporabne umetnosti

Eneja Drobež, 22.1.2015

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Pravna praksa, 3-4/2015V prejšnjem članku sem opozorila na dejstvo, da je pojem avtorsko delo evropski pravni standard. Zato ga je treba v okviru pravic iz Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi enotno razlagati v vseh državah članicah in za vse vrste avtorskih del. Iz tega sledi, da je treba postaviti tudi enotno ločnico med avtorskopravno varovanimi deli uporabne umetnosti in drugimi, nevarovanimi izdelki, namenjenimi zadovoljevanju vsakdanjih potreb. V članku bom predstavila, kako ter ob upoštevanju katerih teoretičnih izhodišč to ločnico postavljajo sodišča v Sloveniji, Nemčiji in na Nizozemskem ter kako oblikovati evropski standard del uporabne umetnosti. Ker pa Sodišče EU tega vprašanja še ni obravnavalo, se bom oprla na evropsko sodno prakso v zvezi s preostalimi vrstami avtorskih del. Pomembna izhodišča je mogoče razbrati tudi iz odločitev Sodišča EU v zvezi s pravnim varstvom znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Kolektivni odpusti

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Obligacije

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015Tožena stranka relevantnih podatkov v zvezi z odpovedjo večjemu številu delavcev zaradi začetka stečajnega postopka ni posredovala sindikatom pri delodajalcu in zavodu za zaposlovanje niti se s sindikati pri delodajalcu ni posvetovala o možnih načinih za preprečitev in omilitev števila odpovedi in o možnih ukrepih za preprečitev in omilitev škodljivih posledic (drugi odstavek 103. člena ZDR). Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi je nezakonita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Identiteta policista pod krinko pred pravico do poštenega sojenja

Sandra Bitenc, 22.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Sandra Bitenc, Pravna praksa, 3-4/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) se je nedavno ukvarjalo z ravnotežjem med varovanjem identitete oseb, ki delujejo pod krinko, in med varovanjem pravice obtoženega do zaslišanja priče. Odločilo je, da je imela identiteta policijskega informatorja ter policista pod krinko v zadevi Scholer proti Nemčiji prednost ter ni prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Posredovanje osebnih podatkov zaposlenih krovni družbi

Irena Vovk, 22.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Irena Vovk, Pravna praksa, 3-4/2015Skupino HSE sestavljajo krovna družba HSE, d. o. o., ter odvisne družbe v njeni stoodstotni lasti (DEM, SENG, TEŠ) in družbe v večinski lasti (PV, TET). Krovna družba želi pridobiti osebne podatke zaposlenih v odvisni družbi. Ali Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) dopušča to možnost?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Pravice živali

Klemen Pohar, 22.1.2015

Pravoznanstvo

Klemen Pohar, Pravna praksa, 3-4/2015Razmišljanja o človekovem odnosu do živali segajo že v antično Grčijo. V zgodovini so k tem razmišljanjem prispevali mnogi ugledni misleci, med njimi Platon, Aristotel, Avguštin, Akvinski, Descartes, Hobbes, Locke, Schopenhauer, Nietzsche in Marx. Bogata tradicija misli o etičnem ravnanju z živalmi, ki jo je podedovala današnja družba, se kaže predvsem v kazenskem pravu, z njo pa se zaradi prizadevanja različnih interesnih skupin sodišča občasno ukvarjajo tudi zunaj kazenskopravnih okvirov. Nedavno se je z vprašanjem pravic živali spoprijel pritožbeni oddelek vrhovnega sodišča ameriške zvezne države New York v zadevi, v kateri je sodišče odločalo o upravičenosti odvzema prostosti šimpanzu Tommyju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Še o prenehanju Janševega poslanskega mandata

dr. Matevž Krivic, 22.1.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Matevž Krivic, Pravna praksa, 3-4/2015Težko je, še zlasti v mojih letih, polemizirati z enim od svojih najljubših in najbolj spoštovanih profesorjev, ki me je že pred pol stoletja naučil razumnega, življenjskega in ne črkobralskega razumevanja prava - in je še zdaj enako čilega duha kot takrat. Še težje, ker vse od takrat deliva iste strokovne, humanistične in nazorske ideale in vrednote. In še težje, ker je prav zaradi njih zadnjih dvajset let izpostavljen skrajno nemoralnim in politikantskim podtikanjem in lažem Janše in njegovih, da je bil snovalec in zagovornik "komunistične" represivne zakonodaje, čeprav je tudi njim znana resnica ravno nasprotna. In ker zdaj upravičeno opozarja na skrajno nedopustne napade Janše in njegovih podpornikov na pravosodje - na kar že ves čas opozarjam tudi sam.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Dokazovanje v evropskem civilnem postopku

Mitja Pukšič, 22.1.2015

Civilni sodni postopki

Mitja Pukšič, Pravna praksa, 3-4/2015Inštitut za civilno, primerjalno in mednarodno zasebno pravo PF Univerze v Mariboru je v sodelovanju z Inštitutom za primerjalno pravo PF Univerze v Ljubljani in Centrom za izobraževanje v pravosodju Ministrstva za pravosodje organiziral odmevno mednarodno znanstveno konferenco Evropske razsežnosti dokazovanja v civilnem postopku, ki je potekala 15. in 16. januarja 2015 v prostorih PF v Univerze v Ljubljani. Tokratna konferenca je bila zadnja v okviru evropskega projekta "Razsežnosti dokazovanja v evropskem civilnem postopku", ki ga je podprla EU v okviru posebnega programa Civilno pravosodje Evropske komisije, ki je že tretji zapovrstjo pod vodstvom profesorice s PF Univerze v Mariboru dr. Vesne Rijavec in je v raziskovalne namene združil deset svetovno uglednih znanstvenih in strokovnih institucij ter 28 nacionalnih poročevalcev.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Primeri iz sodne prakse glede priposestvovanja nepravih stvarnih služnosti do uveljavitve EZ-1

Nina Penhofer, 22.1.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

Nina Penhofer, Pravna praksa, 3-4/2015V prvi letošnji številki Pravne prakse sta se kolega Domen Neffat in Sašo Potočnik lotila vprašanja pridobitve služnosti v javno korist s priposestvovanjem v povezavi z obstoječo infrastrukturo gospodarskih javnih služb po Energetskem zakonu (EZ-1). Z večino njunih stališč in upravičenih opozoril glede pomanjkljivosti prejšnje ureditve se vsekakor strinjam, vendar menim, da je njun prispevek pomanjkljiv, saj v njem ne najdemo predstavitve pravnih težav, ki so se zaradi neureditve v zakonu pojavljale v sodni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Vsebina PP št.3-4/2015

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/20153 UVODNIK dr. Alenka Šelih Priložnost za premislek o sistemu obravnavanja otrok s posebnimi potrebami 6 JAVNA NAROČILA mag. Marija Bukovec Marovt Dopustne dopolnitve in spremembe ponudb po ZJN-2 9 GOSPODARSKO PRAVO dr. Dušan Jovanovič in Miha Brat
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Porod s strokovno pomočjo mogoč le v porodnišnici

Sandra Bitenc, 22.1.2015

Varstvo človekovih pravic

Sandra Bitenc, Pravna praksa, 3-4/2015Zakonodaja Češke republike določa, da porodne babice ne smejo pomagati pri porodu doma. Tako so porodnice prisiljene roditi v porodnišnici, če želijo otroku zagotoviti strokovno nego ob in po porodu. Ali taka ureditev res zagotavlja zdravje in varnost novorojenčka? Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v sodbi Dubska in Krejzova proti Češki republiki odločilo, da Češka s svojimi predpisi, ki onemogočajo roditi doma s strokovno pomočjo, ne krši pravice do zasebnega življenja, ki izhaja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 22.1.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 3-4/2015 22. januar 1972 - Širitev Evropske skupnosti Evropski skupnosti so se pridružile Danska, Velika Britanija in Irska; tako se je povečala na devet članic. 1980 - Andrej Saharov V Moskvi so aretirali in pregnali v Gorki sovjetskega jedrskega
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 3-4

Leto objave

< Vsi
2015(42)
> Januar(42)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 5. GOSPODARSKE DEJAVNOSTI 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČD ĐEFGH IJ K LM N OP QR S Š TUV W XYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov