O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 38)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Portal javnih naročil

Irena Vovk, 4.6.2015

PRORAČUN

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015Z novelo Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C) je bila vzpostavljena pravna podlaga za povečanje transparentnosti delovanja naročnikov na področju javnega naročanja. ZDIJZ-C tako določa, da so registrirani zavezanci, ki nastopajo kot naročniki, koncedenti ali javni partnerji, v 48 dneh od oddaje javnega naročila, podelitve koncesije ali izbire izvajalca javno-zasebnega partnerja dolžni objaviti javno dostopne informacije javnega značaja iz pogodbe, ki jo sklenejo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Je še mogoče razmejevanje med smrtno kaznijo in dosmrtnim zaporom?

Nika Skvarča, 4.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Nika Skvarča, Pravna praksa, 22/2015Ob koncu 50. let prejšnjega stoletja sta Dick in Perry v ameriški zvezni državi Kansas umorila štiričlansko družino. "Nisem imel namena mu kaj storiti. Zdel se mi je prijazen, blag človek. Bil sem teh misli prav do trenutka, ko sem mu prerezal vrat," je po zapisih Trumana Capoteja na zaslišanju izjavil Perry. Povračilni ukrep ameriške zvezne države ni bil nič kaj manj okruten, saj se je smrtna kazen izvršila z obešenjem obeh storilcev. Slaba tri desetletja pozneje se je s podobnim primerom srečalo tudi Združeno kraljestvo. Le da se zapisi o njem niso znašli v mojstrski leposlovni obliki "kriminološkega učbenika", temveč le na sodnem in nepogrešljivem rumenem papirju. Arthur Hutchinson je vlomil v stanovanjsko hišo, do smrti zabodel moža, njegovo ženo in njunega sina ter na okruten način posilil osemnajstletno hčer. Če bi Hutchinson izvršil ta dejanja v času ameriškega umora, ko se je v Angliji še vedno izvrševala smrtna kazen, bi ga po vsej verjetnosti doletela enaka represalija kot ameriška sociopata. A kljub aboliciji kazni fizične smrti je sodišče Hutchinsona obsodilo na tisto v socialnem pomenu: dosmrtni zapor, za katerega pa zakonodaja ne omogoča pogojnega odpusta. Ali je taka zakonska ureditev v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah (EKČP)?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Sostorilec

Nataša Skubic, 4.6.2015

Ostalo

Nataša Skubic, Pravna praksa, 22/2015Z udeležbo pri kaznivem dejanju (v širšem smislu) oziroma s storilstvom sem se ukvarjala že v prejšnjih dveh kotičkih. Obravnavala sem storilca in posrednega storilca, tokrat pa nadaljujem s sostorilcem. Kazenski zakonik (KZ-1) določa, da je storilec kaznivega dejanja (poleg neposrednega in posrednega storilca) tudi sostorilec, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k njej (20. člen). Iz te opredelitve izhaja, da je sostorilec oseba, ki skupaj z drugim zavestno sodeluje pri izvršitvi kaznivega dejanja (vsak od sostorilcev uresničuje del zakonskih znakov kaznivega dejanja), ali oseba, ki sama ni neposredno uresničila kakšnega zakonskega znaka kaznivega dejanja, vendar pa je njen objektivni prispevek pri kaznivem dejanju tako odločilen, da je ni mogoče šteti za napeljevalca ali pomagača ("ali kako drugače odločilno prispeva k storitvi") (Bavcon, L., in Šelih, A. (ur.): Kazensko pravo, splošni del. Uradni list RS, Ljubljana 2013, str. 343).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vlada RS

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 Sklepi, ki jih je Vlada RS sprejela na 37. redni seji (21. maj 2015): - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju; - predlog zakona o sistemskih preiskavah projektov državnega pomena; - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakoni
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Kriza ne more biti izgovor

Irena Vovk, 4.6.2015

Delovna razmerja

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015"Spoštovanje temeljnih načel in pravil pri delu ne more biti predmet pogajanj - niti v času krize, ko se postavljajo vprašanja pravičnosti. To je zlasti pomembno v državah, ki morajo uveljaviti varčevalne ukrepe. Krize ne moremo uporabiti kot izgovor za obid mednarodno dogovorjenih delovnih standardov," je že septembra 2011 v nagovoru Evropskemu parlamentu dejal generalni direktor Mednarodne organizacije dela Juan Somovia. Žalostno je, da konec maja 2015 ni nič drugače in da so močni pritiski na številne pravice delavcev, tudi na nekatere najbolj temeljne. To pa je bila tudi rdeča nit že XIV. dnevov delovnega prava in socialne varnosti, ki so 28. in 29. maja potekali v Portorožu v organizaciji Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Društva za delovno pravo in socialno varnost, Planeta GV, PF Univerze v Ljubljani ter Inštituta za delovna razmerja in socialno varnost PF v Mariboru.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

ZUPJS

Irena Vovk, 4.6.2015

PRORAČUN

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015Varuh človekovih pravic je 20. junija 2015 na Ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti treh določb - petega odstavka 10. člena, četrte točke prvega odstavka 12. in prvega odstavka 14. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) ter ene od določb (drugega odstavka 7. člena) z njim povezanega pravilnika. Določbe po presoji varuhinje Vlaste Nussdorfer nedopustno posegajo v pravice najranljivejših skupin prebivalstva, predvsem otrok.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Forum uveljavljanja odškodninske odgovornosti nezakonitih kartelov po Uredbi Bruselj I

Zoran Skubic, 4.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Zoran Skubic, Pravna praksa, 22/2015Temelj EU je skupni trg, bistvene predpostavke za njegov obstoj in delovanje pa sta varstvo pravic in upravičenj potrošnikov na eni strani ter spoštovanje svobodne in poštene konkurence na trgu na drugi. Nedovoljeno kartelno določanje cen nedvomno izkrivlja konkurenco na področnem trgu, in sicer ne samo neposredno, to je med udeleženci kartela, temveč lahko posredno povzroča dvig cen tudi pri drugih (sicer "poštenih") konkurentih. Vedno znova se postavlja vprašanje učinkovitega boja proti tako ugotovljenemu izkrivljanju svobodne konkurence. Cilj uredbe Bruselj I je vzpostavitev učinkovitega sistema pravil EU o pristojnosti za čezmejne spore v civilnih in gospodarskih zadevah. Dokaj klavrno pa ureja vprašanje posamičnega uveljavljanja kršitev konkurenčnega prava EU, ko gre za obsežne omejevalne sporazume s kopico udeležencev in oškodovancev, s katerimi se na enem segmentu izkrivi svobodna konkurenca kar na celotnem notranjem trgu. Ali lahko tu vsaj Sodišče EU pomaga s svojo (ustvarjalno) razlago določb uredbe?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Spregled izobrazbe

Nataša Belopavlovič, 4.6.2015

Delovna razmerja

Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 22/2015Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo razvršča dela v tarifne razrede glede na zahtevnost dela in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu (7. člen). V drugem odstavku istega člena določa, da razvrstitev del po tej pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da določi spregled izobrazbe, če kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer daljše ob delu pridobljene delovne izkušnje. člen 217 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 5. točki določa, da se z globo kaznuje, kdor sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (22. člen - delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Ključna vloga prava v liberalizaciji

Denis Baghrizabehi, 4.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Denis Baghrizabehi, Pravna praksa, 22/2015Liberalizacija je proces, ki poteka tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Njena učinkovita izvedba brez regulacije ni mogoča. Gre za kompleksen in dolgotrajen proces, v katerega je vključeno več akterjev. Vloga, ki jo v obravnavanem razvoju dogodkov odigra pravo, pa je ključnega pomena. V nakazani smeri je potekala razprava na okrogli mizi Proces liberalizacije v Sloveniji, ki je bila organizirana 21. maja na PF Univerze v Mariboru, v okviru projekta Jean Monnet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Neodvisnost sodstva - pravica državljanov!

Janja Roblek, 4.6.2015

Sodišča, Pravoznanstvo

Janja Roblek, Pravna praksa, 22/2015Stopnjevanje napetosti zaradi odločitev sodnikov v konkretnih zadevah v javnosti in medijih kar ne pojenja. Vrstijo se napadi na sodnike, njihove bližnje, na njihovo premoženje, grožnje postajajo odkrite, na sodstvo se skuša vplivati tudi z grožnjami z bombnimi napadi. Skuša se ustvariti vtis, da je v sodstvu vse narobe, kar kliče po nujnosti intervencije od zunaj, po lustraciji sodnikov. Na drugi strani pa se ustvarja videz, da je javnosti dovoljeno prav vse, sodstvo pa nima ustreznih vzvodov, da bi se pred takim ravnanjem branilo in ga tudi sankcioniralo. V vsem tem se kaže nepoznavanje ali nerazumevanje vloge neodvisnosti sodstva in sodnikov v sistemu državne oblasti; gre za resno opozorilo na nespoštovanje institucij sistema.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Od 20. maja do 1. junija

Irena Vovk, 4.6.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015 Torek, 19. 5. Davčne blagajne. Poslanci so po nekajurni razpravi sklenili, da je predlog zakona o davčnem potrjevanju računov, ki daje podlago za uvedbo elektronskega potrjevanja računov pri plačevanju blaga in storitev z gotovino oziroma uvedbo tako imenovanih davčnih blag
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Patentiranje biotehnoloških izumov

dr. Klemen Pohar, 4.6.2015

Lastnina in druge stvarne pravice

dr. Klemen Pohar, Pravna praksa, 22/2015Patentno pravo že nekaj časa omogoča patentiranje izoliranega človeškega biološkega materiala, kot so geni, zaporedja nukleotidov DNK, beljakovine in podobno. Biotehnološka podjetja to možnost s pridom izkoriščajo, zato se število biotehnoloških patentov ves čas povečuje, področje biotehnologije pa je med desetimi največjimi področji po letnem obsegu patentnih prijav, vloženih pri Evropskem patentnem uradu (EPU). Danes so dopustnost in pogoji za patentno zaščito človeškega biološkega materiala večinoma jasni, v preteklosti pa je bilo na tem področju precej nerešenih vprašanj. V tem članku predstavljam pomembnejša med njimi, in sicer vprašanje razlikovanja med odkritji in izumi, vprašanje novosti biotehnoloških izumov in vprašanje zahtevane podrobnosti razkritja industrijske uporabljivosti zaporedij genov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Prelom, do katerega ni prišlo

mag. Igor Karlovšek, 4.6.2015

Kultura in umetnost

mag. Igor Karlovšek, Pravna praksa, 22/2015Odpreti knjigo s tako pomenljivim naslovom - Prelom, do katerega ni prišlo - tako uglednega pisca in misleca je lahko tudi dejanje poguma (Cankarjeva založba, Ljubljana 2015, 239 strani). Bralec se namreč brez omrtvičenja spogleda z enaintridesetimi poglavji razmišljanj o najbolj žgočih vprašanjih obstoja, ki nikakor ni ne lahkotno, predvsem pa ne prizanesljivo branje. Dr. France Bučar od prve do zadnje strani zelo prefinjeno, vendar tudi razumljivo in jasno opozarja, da je naša družba resno bolna in da se pelje po poti razpada.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Razpisi

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 Ur. l. RS, št. 32/15 1. Podpredsednik Višjega sodišča v Ljubljani - Sodni svet RS; rok je 8. junij. 2. Direktor - Center za socialno delo Trbovlje; rok je 8. junij. Ur. l. RS, št. 35/15 3. Direktor - Javno komunalno podjetje Log; rok
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Škoda delavca

Miha Šercer, 4.6.2015

Delovna razmerja

Miha Šercer, Pravna praksa, 22/2015Delavec nam je pri delu povzročil škodo. V kakšnem roku lahko od njega terjamo njeno povrnitev - v petletnem roku po Zakonu o delovnih razmerjih ali v triletnem po Obligacijskem zakoniku?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vsebina PP št.22/2015

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/20153 UVODNIK Janja Roblek Neodvisnost sodstva - pravica državljanov! 6 NOTARIAT Sonja Kralj Na poti do sodobnega, odgovornega notariata 7 PRAVO INDUSTRIJSKE LASTNINE dr. Klemen Pohar Patentiranje biotehnoloških izumov 9 AVTORSKO P
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Predlog ZJN-3 v luči izbirnih določb o direktivah o javnem naročanju

Vida Kostanjevec, 4.6.2015

PRORAČUN

Vida Kostanjevec, Pravna praksa, 22/2015Pri prenosu dveh novih evropskih direktiv s področja javnega naročanja (Direktive 2014/24/EU in Direktive 2014/25/EU) se je predlagatelj Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) odločil za pristop kopiraj in prilepi. Glede na to, da sta novi direktivi v velikem delu neposredno zavezujoči in se po pravni naravi že močno približujeta uredbam, je mogoče tak pristop razumeti, čeprav ne tudi v celoti podpreti. Direktive o javnem naročanju namreč še vedno ostajajo direktive, njihov namen je nacionalnega zakonodajalca usmerjati k enotnemu cilju, in ne predpisovati mu sredstev za doseganje tega cilja. To pomeni, da ostaja v notranjem pravu na voljo še dovolj prostora za udejanjanje lastnih, domačemu pravnemu okolju ustreznih rešitev, ki jih slovenski zakonodajalec že pregovorno slabo izrabi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vnovična zmaga študentov PF Univerze v Ljubljani na tekmovanju iz poznavanja prava EU

Vlahek Ana, Hergouth Ana, 4.6.2015

Ostalo

dr. Ana Vlahek, Ana Hargouth, Pravna praksa, 22/2015V letošnjem šolskem letu so se študentje PF Univerze v Ljubljani znova udeležili regionalnega tekmovanja Central and East European Moot Court (CEEMC) v Gruziji, kjer se je ekipa že drugo leto zapored (in tretjič v zadnjih štirih letih) veselila ekipne zmage.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Po šestdesetih letih niti ena določba 7. člena ADP ni v celoti izpolnjena

Dejan Valentinčič, 4.6.2015

Dejan Valentinčič, Pravna praksa, 22/2015Dne 15. maja je minilo 60 let od podpisa Državne pogodbe o ponovni vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije (bolj znane kot Avstrijska državna pogodba - ADP). S 7. členom je ADP "magna carta" manjšinskih pravic za koroške in štajerske Slovence ter gradiščanske Hrvate. Ob okrogli obletnici podpisa in poznejše uveljavitve pogodbe, ki je Avstriji vrnila državnost, od preostalega slovenskega naroda pa dokončno odtegnila Koroško, je čas še posebej primeren, da preverimo, koliko se na avstrijskem Koroškem, oziroma v Avstriji danes spoštujejo pravice koroških (in štajerskih) Slovencev, ki so zagotovljene v tem mednarodnem dokumentu.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Vacatio legis je (ali bo) mimo

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 Akti, ki začnejo veljati v naslednjih desetih dneh: 1. Zakon o ratifikaciji Pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Moldavijo na drugi strani - MPSAEMD (Ur. l. RS,
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Še vedno: nepriznavanje ugotovljenih napak

mag. Matevž Krivic, 4.6.2015

Sodišča

mag. Matevž Krivic, Pravna praksa, 22/2015Skrajni čas je, da se razpravljanje o strokovnih dilemah okrog zadeve Patria preseli iz dnevnega tiska v strokovnega. Zato se na članek Branka Masleše, objavljen v Sobotni prilogi Dela, s katerim se v delu o nujnih odzivih na nedopustne napade na sodstvo povsem strinjam, nikakor pa ne v delu o strokovnih napakah pri sojenju v zadevi Patria, odzivam v Pravni praksi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Luksemburška kronika

Irena Vovk, 4.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015Luksemburška kronika
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Pravni napovednik

Irena Vovk, 4.6.2015

Ostalo

Irena Vovk, Pravna praksa, 22/2015Pravni napovednik
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Zaznamovalo nas je

Avtor ni naveden, 4.6.2015

Ostalo

Avtor ni naveden, Pravna praksa, 22/2015 4. junij 470 pr. n. št. - Sokrat Rodil se je grški filozof in Platonov učitelj Sokrat. Poučeval je z metodičnim spraševanjem in velja za začetnika majevtike - mimoidočim je postavljal vprašanja in jih prek njih hotel pripeljati do spoznanja neke resnice. Izhaj
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Preiskava poslovnih prostorov v okviru konkurenčnega prava in kršitev pravice do zasebnosti

Janja Čevriz, 4.6.2015

Varstvo človekovih pravic

Janja Čevriz, Pravna praksa, 22/2015Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v zadevah Vinci Construction proti Franciji in GTM GCS proti Franciji ugotovilo, da sta preiskava poslovnih prostorov pritožnikov ter postopek za sodno varstvo tega ukrepa kršila 6. oziroma 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP).
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa 22

Leto objave

< Vsi
2015(38)
> Junij(38)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

AB CĆČ DĐEF GH IJK L M NOP QR S Š T UV WXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov