O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 22 (od skupaj 22)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄49-50

Pravna zapuščina Nürnberškega sodišča 70 let po ustanovitvi in začetku sojenja

mag. Simona Drenik, 17.12.2015

Kaznovalno pravo

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 49-50/2015Teroristični napadi v Parizu in drugod po svetu, pa tudi številni mednarodni in notranji oboroženi spopadi, v katerih so hudo in sistematično kršene temeljne človekove pravice, načelo človečnosti in mednarodno humanitarno pravo, so samo dodaten razlog, da ob 70. obletnici ustanovitve Mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu in začetka sojenja pred njim vsaj na kratko pregledamo izjemno pravno zapuščino tega mednarodnega sodišča. Nesporno je, da so to sodišče in nürnberška načela temelj sodobnega mednarodnega kazenskega prava ter pomenijo revolucionaren korak v razvoju mednarodnega prava, kot ga poznamo danes.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄45-46

Obvezna uporaba standardnega obrazca glede pravice do zavrnitve sprejema pisanja po Uredbi o vročanju

dr. Judita Dolžan, 19.11.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 45-46/2015Tokratna težko pričakovana odločitev Sodišča EU se nanaša na razlago 8. člena Uredbe 805/2004 o vročanju, ki določa pravico naslovnika do zavrnitve sprejema pisanja. V okviru odločanja o pritožbi družbe Alpha Bank Cyprus Ltd je moralo predložitveno ciprsko sodišče odločiti o veljavnosti sklepa prvostopenjskega sodišča, ki je za nično razglasilo čezmejno vročitev sedmim nasprotnim strankam v Združenem kraljestvu. Sklep, s katerim je bila odobrena vročitev sodnega poziva toženim strankam, namreč ni bil preveden v angleški jezik. Poleg tega pa naslovniki niso bili poučeni o svoji pravici, da zavrnejo sprejem sklepa v grškem jeziku, saj ni bil priložen standardni obrazec iz priloge II k Uredbi. Pri tem se je sodišču postavilo vprašanje, ali 8. člen Uredbe 805/2004 vselej nalaga obvezno uporabo obrazca iz priloge II, da se naslovnika lahko tako pouči o njegovi pravici, da zavrne sprejem tega pisanja, in če je tako, kakšne so pravne posledice opustitve obvestitve prek tega obrazca. Sodišče EU je sledilo sklepnim predlogom generalnega pravobranilca Watheleta in odločilo, da organ za sprejem nima diskrecijske pravice, ampak mora naslovnika pisanja vedno z uporabo standardnega obrazca iz priloge II k Uredbi 805/2004 obvestiti o njegovi pravici, da lahko zavrne sprejem pisanja. Z namenom zagotoviti neposreden, hiter in učinkovit način pošiljanja pisanj med državami članicami v civilnih in gospodarskih zadevah okoliščina, da organ za sprejem ni uporabil standardnega obrazca, ne more voditi v ničnost vročitve, ampak je treba opustitev obvestitve naslovnika popraviti v skladu z določbami, navedenimi v Uredbi 805/2004.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄38

Sodna odločba sodišča druge države članice, ki je v nasprotju s pravom EU, ne pomeni kršitve javnega reda

dr. Judita Dolžan, 30.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 38/2015V eni svojih najnovejših sodb je Sodišče EU vnovič razlagalo obseg pojma javni red v Uredbi Bruselj I. V okviru spora med družbama Diageo Brands in Simiramida se je namreč nizozemskemu vrhovnemu sodišču postavilo vprašanje, ali pridržek javnega reda v 1. točki 34. člena Uredbe Bruselj I zajema tudi primer, ko je odločba države članice izvora v očitnem nasprotju s pravom EU in je bila izdana na podlagi kršitve procesnih jamstev. Nadalje je sodišče želelo vedeti tudi, ali dejstvo, da stranka, ki se sklicuje na ta razlog v državi članici izvora, ni izčrpala pravnih sredstev, ovira uspešno sklicevanje na razlog javnega reda.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄34

Opredelitev pojma pomožni postopek v Preživninski uredbi

dr. Judita Dolžan, 3.9.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 34/2015Sodišče EU je prvič razlagalo točki c in d 3. člena Uredbe 4/2009 (Preživninske uredbe). Vrhovnemu kasacijskemu sodišču Italije se je namreč v postopku odločanja o pritožbi zoper odločbo sodišča v Milanu postavilo vprašanje, ali je treba ti določbi Preživninske uredbe razlagati tako, da lahko v primeru, ko sodišče ene države članice odloča o tožbi glede prenehanja življenjske skupnosti ali razvezi staršev mladoletnega otroka, sodišče druge države članice pa odloča o tožbi v zvezi s starševsko odgovornostjo za istega otroka, o zahtevku v zvezi s preživninskimi obveznostmi do tega otroka kot akcesornemu zahtevku veljavno odločita obe sodišči, ki sta pristojni za odločanje o tožbi glede prenehanja življenjske skupnosti in o tožbi v zvezi s starševsko odgovornostjo, ali pa mora o tem zahtevku nujno odločiti sodišče, ki je pristojno za odločanje v postopku v zvezi s starševsko odgovornostjo.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Zaščita pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru umetne oploditve in vitro

dr. Judita Dolžan, 23.7.2015

Delovna razmerja

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 29-30/2015Hiter razvoj medicine pogosto odpira žgoča etična in pravna vprašanja, saj pravo za temi dognanji pogosto zaostaja in mora vseskozi iskati rešitve za nove pravne probleme. Tako je tudi na področju oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je sicer pravno dokaj urejeno, pa se kljub temu vedno znova pojavi kakšno zanimivo vprašanje. Nemško Zvezno delovno sodišče (Bundesarbeitsgericht - BAG) je tokrat odločalo o pravici do zaščite pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v primeru umetne oploditve in vitro. Delavki, zaposleni pri zavarovalniškem zastopniku, je namreč delodajalec kmalu po tem, ko mu je omenila, da bo skušala zanositi s pomočjo umetne oploditve, odpovedal pogodbo o zaposlitvi; delavka je bila v tem času že v postopku oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zvezno delovno sodišče je odločilo, da delavka v primeru oploditve in vitro uživa posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi že od trenutka prenosa oplojene jajčne celice v maternico. Zato je ugotovilo, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi, izrečena delavki zaradi tega, ker se namerava podvreči postopku umetne oploditve in vitro, in zaradi posledične možnosti nosečnosti, nezakonita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Pravna narava zahtevkov iz priobčevanja fonogramov javnosti

dr. Eneja Drobež, 16.7.2015

Intelektualna lastnina

dr. Eneja Drobež, Pravna praksa, 28/2015Na gospodarskem oddelku Okrožnega sodišča v Ljubljani se množično ukvarjamo s tožbami, v katerih Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov (Zavod IPF) zahteva od imetnikov gostiln, barov in trgovin plačilo nadomestila za javno predvajanje fonogramov. Zavod IPF svoj zahtevek navadno utemeljuje s pravili o neupravičeni obogatitvi (190. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Vrhovno sodišče RS je v zadevah III Ips 141/2014 in III Ips 142/2014 poudarilo, da "zahtevek za plačilo nadomestila po Tarifi oziroma po Skupnem sporazumu ni zahtevek, ki bi imel temelj v neupravičeni obogatitvi, temveč gre za zahtevek za plačilo obveznosti, ki jo neposredno vzpostavlja zakon (130. člen ZASP)".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Vročitev odškodninskih tožb proti državi izdajateljici obveznic

dr. Judita Dolžan, 2.7.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 26/2015Sodišče EU je v zadnjih letih že nekajkrat odločalo o razlagi Uredbe 805/2004 o vročanju. Tokrat je bil predmet razlage pojem "civilna in gospodarska zadeva", pri čemer je odločitev pomembna tudi z vidika aktualnega reševanja problematike vračila grškega dolga in morebitnega bankrota Grčije in izstopa iz evrskega območja. Dvema nemškima sodiščema se je v postopku odločanja v sporih za plačilo odškodnine oziroma za izpolnitev pogodbenih obveznosti postavilo vprašanje, ali je treba take tožbe, ki so jih vložili zasebniki, ki so imetniki državnih (grških) obveznic, proti državi izdajateljici (Grčiji) šteti za civilno in gospodarsko zadevo po Uredbi 805/2004 in je torej treba tožbo vročiti na enega od načinov, ki jih določa uredba.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Svetovno srečanje združenj za mednarodno pravo

mag. Simona Drenik, 18.6.2015

Pravoznanstvo

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 24-25/2015Na povabilo predsednika Francoskega združenja za mednarodno pravo prof. Alaina Pelleta je 27. in 28. maja 2015 v Strasbourgu v prostorih Sveta Evrope potekalo prvo Svetovno srečanje združenj za mednarodno pravo. Srečanje je bilo namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks glede spodbujanja mednarodnega prava na državni in mednarodni ravni ter poglobitvi sodelovanja med različnimi deležniki na tem področju.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Preglednost pogodbenih pogojev v zavarovalnih pogodbah, povezanih s posojilnimi pogodbami

dr. Judita Dolžan, 11.6.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija)

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 23/2015Ob sklenitvi kreditne pogodbe potrošniki pogosto sklenejo tudi zavarovalno pogodbo za zavarovanje kredita zaradi izgube zaposlitve ali trajne nezmožnosti za delo, ki naj bi kreditojemalca ščitila v primeru prej navedenih nepredvidljivih dogodkov, ko ta ne bi bil več zmožen odplačevati mesečnih obrokov kredita. Zavarovalnica namreč v primeru nastopa takega dogodka za obdobje zavarovanja poravna obveznosti kredita.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Neustrezna ureditev volitev sodnic in sodnikov v Državnem zboru

mag. Matjaž Debelak, 11.6.2015

Sodišča

mag. Matjaž Debelak, Pravna praksa, 23/2015Januarski dogodki v Državnem zboru, povezani z neizvolitvijo kandidatke za višjo sodnico, so vnovič odprli vprašanje ustreznosti ustavne ureditve volitev sodnic in sodnikov v Državnem zboru. Je primerno, da presojo strokovnih meril usposobljenosti neke osebe za opravljanje sodniške službe opravlja Državni zbor, ki je izrazito političen organ?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Reproduciranje berila za šolski pouk

mag. Eneja Drobež, 23.4.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 16-17/2015Na osnovni šoli želimo starši za otroke svojega razreda iz knjig, revij in svetovnega spleta na list papirja ročno prepisati celotna besedila pesmi, pravljic, basni oziroma ugank. Navedli bi naslov, avtorja in vir, tem besedilom pa bi dodali še risbe otrok. Nato bi te liste natisnili v številu izvodov učencev v razredu in za učiteljico ter jih povezali v "knjigo", ki bi jo imeli naši otroci za berilo pri pouku. Tako narejena berila se ne bi prodajala, financiramo jih starši. Ali je ta projekt pravno izvedljiv?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Pravica otroka do poznavanja svojega izvora v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

dr. Judita Dolžan, 23.4.2015

Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 16-17/2015Tako kot pred njim že instančna sodišča se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) moralo soočiti z vprašanjem pravice otroka do poznavanja svojega izvora v postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tožnici, spočeti na ta način, sta namreč prek staršev od klinike za reproduktivno medicino zahtevali razkritje identitete njunega biološkega očeta, tj. imena darovalca. Čeprav je klinika v zunajsodnem postopku privolila v podajo želenih informacij, teh pozneje ni več želela razkriti. Prvostopenjsko sodišče je zahtevku ugodilo, pritožbena stopnja pa je tožbeni zahtevek zavrnila, z argumentom, da bi tožnici zahtevek za podajo informacij po veljavni zakonodaji lahko uveljavljali šele z dopolnitvijo 16. leta. Šele takrat naj bi bil namreč otrok sposoben oceniti vse svoje interese in pravne posledice uveljavitve svojega zahtevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Enovit študij za kakovost prava

dr. Matija Damjan, 23.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Matija Damjan, Pravna praksa, 16-17/2015"Kakovosten študij prava zahteva enovit študijski program, ki omogoča postavitev trdnih temeljev in njihovo postopno nadgrajevanje. Zato je glavni cilj fakultete reforma obstoječega študijskega programa in prehod na enovit petletni magistrski študij prava," je na slovesnosti ob dnevu PF Univerze v Ljubljani poudaril njen dekan dr. Miha Juhart. Dogodek je bil 15. aprila, na dan, ko je imel pred 95 leti svoje znamenito predavanje Pravo in revolucija prvi fakultetni dekan profesor Leonid Pitamic. Letošnji osrednji govornik je bil predsednik Vlade RS, sicer dolgoletni profesor na PF, dr. Miro Cerar.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

Priznanje tuje sodne odločbe o nadomestnem materinstvu

dr. Judita Dolžan, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 14/2015Tako kot druga tuja sodišča se tudi čedalje več nemških sodišč in upravnih organov v zadnjem času vse pogosteje ukvarja s primeri, ko pari z otrokom, ki ga je rodila nadomestna mati, želijo pripotovati ali so že pripotovali v ZRN in predlagajo naknadni vpis v tujini nastalega matičnega dejstva oziroma priznanje tuje sodne odločbe, s katero je pristojni organ v tujini odločil, da so otrokovi starši. Vse več ljudi, ki po naravni poti ne morejo postati starši in so v svoji matični državi izčrpali vse dopustne možnosti, se namreč odloči za nadomestno materinstvo v državah, v katerih je to dopustno, saj je to poleg posvojitve edini način, da lahko postanejo starši. Sodna praksa se v teh primerih zelo razlikuje, pri čemer je odločitev sodišč pogosto odvisna od naključnih dejstev in individualnih pravnih mnenj.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄11-12

Dokazno breme v primeru predpogodbenih obveznosti pri potrošniškem kreditu

dr. Judita Dolžan, 19.3.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Obligacije

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 11-12/2015V zadevi CA Consumer Finance SA proti Ingrid Bakkaus in dr. je Sodišče EU odločalo o predlogu za sprejetje predhodne odločbe, ki se nanaša na vprašanje veljavnosti 5. in 8. člena Direktive 2008/48/ES o potrošniških kreditih, ki urejata predpogodbene obveznosti. Člen 5 ureja obveznost dajalca kredita za zagotovitev predpogodbenih informacij, ki so potrebne, da se potrošnik lahko odloči, ali bo sklenil kreditno pogodbo, 8. člen pa predvideva obveznost držav članic, da zagotovijo, da kreditodajalec oceni kreditno sposobnost potrošnika.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Fotografije kot avtorsko delo

mag. Eneja Drobež, 12.3.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 10/2015V PP sem prebral članek Avtorsko delo kot evropski standard. Imam težave s Tržnim inšpektoratom, ki mojih fotografij ne šteje za avtorsko delo. Pri tem pojasnjuje, da so fotografije v skladu s 5. členom Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP) avtorsko delo le, če so individualne duhovne stvaritve fotografa, izpolnjene morajo biti predpostavke glede individualnosti, duhovnosti, stvaritve in izraženosti. Moje fotografije po njihovi razlagi teh pogojev ne izpolnjujejo, ker naj bi bile samo avtorskopravno nevarovane mehanske preslikave posameznih predmetov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka

Nina Dvoršek, 19.2.2015

SOCIALNO VARSTVO IN ZAVAROVANJE

Nina Dvoršek, Pravna praksa, 7-8/2015Otrok je bil v odločbi za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami opredeljen kot otrok z več motnjami, otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, otrok z zmerno govorno jezikovno motnjo in dolgotrajno bolan otrok ter epileptik. Odkrili so mu tudi kromosomsko-genetske nepravilnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Avtorsko delo - evropski in primerjalnopravni vidik na primeru del uporabne umetnosti

Eneja Drobež, 22.1.2015

Intelektualna lastnina

Eneja Drobež, Pravna praksa, 3-4/2015V prejšnjem članku sem opozorila na dejstvo, da je pojem avtorsko delo evropski pravni standard. Zato ga je treba v okviru pravic iz Direktive 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi enotno razlagati v vseh državah članicah in za vse vrste avtorskih del. Iz tega sledi, da je treba postaviti tudi enotno ločnico med avtorskopravno varovanimi deli uporabne umetnosti in drugimi, nevarovanimi izdelki, namenjenimi zadovoljevanju vsakdanjih potreb. V članku bom predstavila, kako ter ob upoštevanju katerih teoretičnih izhodišč to ločnico postavljajo sodišča v Sloveniji, Nemčiji in na Nizozemskem ter kako oblikovati evropski standard del uporabne umetnosti. Ker pa Sodišče EU tega vprašanja še ni obravnavalo, se bom oprla na evropsko sodno prakso v zvezi s preostalimi vrstami avtorskih del. Pomembna izhodišča je mogoče razbrati tudi iz odločitev Sodišča EU v zvezi s pravnim varstvom znamk.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Avtorsko delo kot evropski pravni standard

mag. Eneja Drobež, 15.1.2015

Intelektualna lastnina

mag. Eneja Drobež, Pravna praksa, 2/2015Vprašanje, ali je neko delo avtorsko ali ne, je materialnopravno vprašanje. Pri pojmu avtorskega dela, kot ga v 5. členu opredeljuje Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), gre namreč za pravni standard. Pojem avtorsko delo pa se pojavlja tudi v nekaterih direktivah s področja avtorskega prava, tudi v Direktivi 2001/29/ES o avtorski pravici v informacijski družbi.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄2

Različni mednarodnopravni postopki imenovanja sodnikov mednarodnih sodišč

mag. Simona Drenik, 15.1.2015

Sodišča

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 2/2015V zadnjih dveh desetletjih smo priča velikemu porastu (proliferaciji) mednarodnih sodišč, saj je na globalni in regionalnih ravneh ustanovljenih že več kot 30 mednarodnih sodišč. Zaradi preglednosti jih lahko razvrstimo v naslednje družine: globalna (meddržavna) sodišča, mednarodne (institucionalizirane) arbitraže, mednarodna kazenska sodišča, regionalna sodišča za človekove pravice, sodišča mednarodnih gospodarskih in integracijskih sporazumov, mednarodna upravna in druga sodišča.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Imenovanje sodnikov mednarodnih sodišč v državah v praksi - zakaj bi bila vendarle dobrodošla novela ZPKSMS

mag. Simona Drenik, 8.1.2015

Uprava

mag. Simona Drenik, Pravna praksa, 1/2015Novi krog strokovne razprave glede vsebine in namena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (ZPKSMS), ki ga je v Pravni praksi št. 46/2014 začel kolega Zoran Skubic, je zelo dobrodošel. V tem času se je že iztekel zadnji (dvojni) razpis po ZPKSMS, po končanju obeh postopkov pa bi številna opozorila glede potrebnih sprememb tega zakona vendarle veljalo vzeti resno.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Prednost pravice do poznavanja lastnega izvora pred pravico pokojnika do pietete

dr. Judita Dolžan, 8.1.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Človekove pravice

dr. Judita Dolžan, Pravna praksa, 1/2015Tako kot pred njim že Ustavno sodišče ZRN se je tudi Vrhovno sodišče Zvezne Republike Nemčije (Bundesgerichtshof - BGH) postavilo v bran pravici otroka do poznavanja lastnega izvora, ki je v zadnjih letih v sodni praksi vse bolj v ospredju. Vrhovno sodišče ZRN je namreč odločilo, da ima pravica otroka do poznavanja lastnega izvora načeloma prednost pred pravico pokojnika do posmrtnega varstva osebnosti v primeru, ko je za opravo testa očetovstva treba izkopati posmrtne ostanke pokojnega očeta.
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
49-50(1) 45-46(1) 38(1) 34(1)
29-30(1) 28(1) 26(1) 24-25(1)
23(2) 16-17(3) 14(1) 11-12(1)
10(1) 7-8(1) 3-4(1) 2(2)
1(2)

Leto objave

< Vsi
2015(22)
> Januar(5) > Februar(1) > Marec(2) > April(4) > Junij(3) > Julij(3) > September(2) > November(1) > December(1)

Področja

1. DRŽAVNA UREDITEV REPUBLIKE SLOVENIJE 2. PRAVNA PODROČJA 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČD ĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov