O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 1
Dokumenti od 1 do 16 (od skupaj 16)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

O čem bomo glasovali na referendumu o noveli ZZZDR?

dr. Mojca Zadravec, 10.12.2015

Zakonska zveza in družinska razmerja

dr. Mojca Zadravec, Pravna praksa, 48/2015V nedeljo, 20. decembra 2015, bomo v Sloveniji na referendumu glasovali o tem, ali naj se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR-D. Ker glasovanje na referendumu ni le izražanje svojega mnenja, ampak sodelovanje pri odločitvi s pravnimi učinki, se mi zdi pomembno, da vemo, o čem bomo pravzaprav glasovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Migranti kot stranska škoda

dr. Aleš Završnik, 12.11.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 44/2015Ko iščemo vzroke "evropske migrantske krize", torej množičnega prihoda ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in ekonomskih migrantov, ki gredo s "trebuhom za kruhom" (na kar v Sloveniji številni avtorji sovražnih sporočil, na primer tisti, ki so bili prilepljeni na sramotilni steber ZLOvenija, nočejo misliti, moramo ugotoviti, da je predvsem posledica spodletele domače in evropske zunanje politike in delno njenega sredstva - diplomacije, ki se ob vseh smrtih in trpljenju ne more legitimno sklicevati na pojasnilo, da so "le opravljali svoje delo", kot je pokazala že Hannah Arendt. Če je diplomacija nadaljevanje vojne z drugimi sredstvi, njeno slabo delovanje vodi do regresa v vojno, ta pa nujno tudi v beg civilnega prebivalstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pravna presoja v tujini pridobljenih dokazov, pridobljenih za potrebe tujega postopka, brez sodelovanja naše države

Barbara Zobec, 12.11.2015

Kazenski postopek

Barbara Zobec, Pravna praksa, 44/2015V slovenski kazenskopravni teoriji je že dolgo uveljavljen in globoko ukoreninjen mešan tip kazenskega postopka. Njegov cilj je na eni strani doseči čim večjo učinkovitost pregona, seveda ob doslednem spoštovanju načela zakonitosti, na drugi strani pa varstvo človekovih pravic posameznika, ki se znajde v kazenskem postopku. Za učinkovit pregon storilcev kaznivih dejanj oziroma za zaščito družbe pred storilci se mora sodišče dokopati do resnice o zadevi, saj šele ta omogoča ne samo odkritje storilcev kaznivih dejanj, temveč tudi njegovo razsodbo. Načelo iskanja materialne resnice je eno najpomembnejših načel kazenskega postopka, iz katerega izhaja tudi tako imenovana instrukcijska ali inkvizicijska maksima, po kateri je sodišče upravičeno in dolžno izvajati dokaze tudi po uradni dolžnosti (prvi in drugi odstavek 17. člena Zakona o kazenskem postopku - ZKP).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Podatkozaver: "Pokliči me!"

dr. Aleš Završnik, 17.9.2015

Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo, Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 36-37/2015Hekanje v spletno zmenkarsko posredovalnico Ashley Madison in naknadno razkritje več kot 38 milijonov uporabniških računov razgrinjata ekonomsko moč velikega podatkovja in moč sramotenja v digitalni dobi. Podatkovna ekonomija monetizira čustva, moško "zamračeno zavest" v iskanju "afere" in naslado publike ob žrtvah razkritja osebnih podatkov - tudi za ceno njihovih življenj: neposredno po razkritju podatkov sta samomor naredila protestantski duhovnik ("Za Johna je bilo razkritje tako sramotno," je dejala njegova žena) in policijski komandir, ki ni izvedel niti finančne transakcije.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄35

Ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik?

dr. Aleš Završnik, 10.9.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 35/2015Na kolokviju Pravo v dobi velikega podatkovja: ali lahko računalnik sodi bolje kot sodnik? na PF Univerze v Ljubljani je 31. avgusta 2015 osrednji govornik računalničar dr. Jure Leskovec z Univerze Stanford predstavil raziskavo o primerjavi med sodnikovim in računalniškim odločanjem o varščini. Temeljno vprašanje, na katerega je odgovarjal govornik, je bilo, kdo je v predvidevanju dveh neljubih dogodkov, tj. da izpuščeni ponovi kaznivo dejanje ali da se izmika sojenju, boljši - ameriški sodniki ali računalniki?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Razumevanje odgovornosti prokurista

Dino Zadnikar, 27.8.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dino Zadnikar, Pravna praksa, 33/2015Za prokurista je bistveno, da upravičenja za zastopanje črpa iz posebne vrste splošnega pooblastila. Poleg tega je nastanek upravičenosti do zastopanja, katere obseg določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), v primeru prokure v celoti odvisen od volje zastopanca, kar je značilnost pooblastilnega razmerja (33. do 35. člen ZGD-1). Sam obseg pooblastila prokuristu ne daje nobenih poslovodnih upravičenj. Vodenje družbe je namreč izključno v pristojnosti poslovodstva.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄29-30

Uber kapitalizem

dr. Aleš Završnik, 23.7.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 29-30/2015Podjetje Uber je tehnološko podjetje iz Silicijeve doline, ustanovljeno s sredstvi, pridobljenimi na platformi množičnega financiranja (angl. crowdfunding; ta platforma omogoča zbiranje sredstev neposredno od kupcev ali naročnikov in obid tradicionalnih poti investiranja), njegovi sodelavci oziroma lastniki pa so (gotovo) začeli na kateri od delavnic o coworkingu, če ne v garaži. Podjetje je razvilo mobilno aplikacijo, ki potrošnikom s pametnimi telefoni omogoča, da podajo zahtevo za prevoz, ta pa je potem posredovana Uberjevim voznikom z lastnimi vozili, ki so na enaki poti. Storitev je dostopna v 58 državah in 300 mestih po svetu. Omogoča bolj ekološko in učinkovito gospodarjenje, saj je ceneje in preprosteje "deliti zadnji sedež kot biti lastnik avtomobila".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄24-25

Izmeri daljo in nebeško stran - Četrt stoletja slovenske državnosti: anamneza, diagnoza, prognoza

dr. Boštjan M. Zupančič, 18.6.2015

Pravoznanstvo

dr. Boštjan M. Zupančič, Pravna praksa, 24-25/2015V svoji knjigi Zablode postsocializmaV. V. Godina prikaže slovensko narodno anamnezo. Za pravnike je zanimivo, da se Godina, ko obravnava pravni status slovenskega kmeta, pretežno naslanja neposredno na Vilfanovo Pravno zgodovino Slovencev. Na koncu ugotovi, da je bil slovenski kmet vse od naselitve Slovanov v 6. stoletju na Slovenskem pravzaprav neodvisen od vsakokratnega fevdalnega gospoda in pozneje odmaknjen od vsakokratne države. Institucije odtujene države so bile za slovensko domačijo oddaljena abstrakcija, ki je ni bilo treba, kot to dokazuje Levstikov antijunak Martin Krpan, jemati resno. Vse drugo se je dogajalo v okviru domačije, vse se je bilo treba vsak dan sproti "zmeniti" - prav kot v samoupravnem socializmu. V Tretji od suhih krav in v Epifaniji pa Godina posebej obravnava še povezano vprašanje "klasičnega Ojdipa" med Slovenci, pri katerih zakona v družino ne vpelje, razen izjemoma, oče, ampak - mati. To je najmanj katalizator sedanje normativne dezintegracije na Slovenskem.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Nosljivi računalniki

dr. Aleš Završnik, 11.6.2015

Ostalo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 23/2015V modni kolekciji Hardware Couture je danska umetnica predstavila svoje videnje sinergije med modo in robotiko: oblačilo Spider Dress, ki ga poganja Intelov procesor, ne deluje prav udobno, velike robotske pajkove noge se stegujejo iz obleke in spuščajo nenavadne zvoke. Če trpite zaradi strahu pred pajki, to ni kolekcija za vas. A presenečenje, "obleka" kot "detektor laži" spremlja delovanje manekenkinega telesa in "pajkove noge" napadejo, če ji kdo stoji preblizu in ji je neprijetno. Kolekcija seveda opozarja na implikacije proizvodov nosljivega računalništva (angl. wearable computing) na naša življenja: oblačil, ki beležijo, shranjujejo, prenašajo in analizirajo podatke o naših vzorcih spanja, telesnih aktivnostih, porabi kalorij, srčnem utripu itn. in v katerih so številna tipala, ki komunicirajo med sabo in z infrastrukturo v okolju. Kvanitificiranje sebstva (angl. quantify-self) izpostavlja osebne podatke številnim tveganjem: zlorabi, uporabi za druge namene, novim potem za kibernetske napade. A spreminja še nekaj bolj fundamentalnega.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Prokurist upokojenec

Dino Zadnikar, 21.5.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Dino Zadnikar, Pravna praksa, 20-21/2015Članek obravnava aktualno problematiko statusa upokojencev, ki bi si želeli še naprej opravljati delo prokurista ali direktorja, hkrati pa prejemati plačilo in obdržati pravico do pokojnine. Okoliščine in motivi upokojencev za opravljaje funkcije, ki izhajajo iz vsakdanjega poslovanja, so različni. Predvsem je pomembno, da poslovodna oseba, ki je hkrati družbenik, v času upokojitve ne more ostati zakoniti zastopnik, lahko pa ji je podeljena prokura. V vsakem primeru velja, da aktualna zakonodaja upokojencem omogoča hkratno prejemanje pokojnine in opravljanje funkcije prokure.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄16-17

Digitalne valute

dr. Aleš Završnik, 23.4.2015

Plačilni promet

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 16-17/2015Digitalne valute danes povezujemo s temačnim omrežjem (dark net) in prepovedanimi denarnimi verigami na eni strani ter z bojem proti monopolnim izkoriščevalskim finančnim posrednikom in preživetjem disidentov na drugi strani. Ta nova tehnologija zbuja nelagodje in upanje - v tem se ne razlikuje od doslejšnjih inovacij v zgodovini.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄14

O ustavni spremembi: pot do odločitve o (ne)dopustnosti razpisa referenduma

Zagorc Saša, Štajnpihler Tilen, 9.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Saša Zagorc, dr. Tilen Štajnpihler, Pravna praksa, 14/2015Vsako predrugačenje ustavnega okvira glede dopustnosti zakonodajnega referenduma, bodisi (neposredno) s spremembo Ustave bodisi (posredno) s spremembo ustavnosodne prakse, spremeni pravna in politična razmerja med nosilnimi deležniki, tj. Državnim zborom, Ustavnim sodiščem, predlagateljem referenduma, predlagateljem zakona in volivci. Njihova vloga se posledično prilagodi novi realnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄10

Digitalna državljanska samozaščita

dr. Aleš Završnik, 12.3.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 10/2015Digitalna samozaščita in digitalno opismenjevanje sta pomembna za ohranjanje ravnotežja moči v družbi. To velja za vsakega posameznika, še zlasti pa za specifične poklicne skupine, kot so poleg sedme sile še odvetniki, ki so včasih edini branik posameznika pred državo. Njihova digitalna pismenost in izobraženost o zasebnosti bi morali biti glede na strukturni položaj, ki ga zasedajo v odnosu do nadzorstveno-industrijskega arhipelaga, občutno večji kot pri splošni praviloma nezainteresirani javnosti. Kakšni sta teorija in praksa digitalne samozaščite in povratnega nadzora?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄7-8

Stare decisis

dr. Boštjan M. Zupančič, 19.2.2015

Pravoznanstvo

dr. Boštjan M.-Zupančič, Pravna praksa, 7-8/2015V prevodu izraz stare decisis pomeni dobesedno stati za že sprejetimi odločitvami. Navadno se to nanaša na sodno odločanje in zahteva, da naj bodo pred sodišči vsi podobni primeri odločeni podobno(angl. the like cases should be decided alike). Toda tudi širše, to je ne samo pred sodišči, lahko govorimo o primerjalni pravičnosti (angl. comparative justice). Pravzaprav povsod - tudi za posameznike - velja, da je pravičen tisti državni organ ali človek, ki v tem smislu ravna dosledno. Doslednost je zelo lepa slovenska beseda. V angleškem jeziku govorijo o konsistentnosti (consistency). Zelo lepo pa se beseda doslednost poda tudi pojmu pravičnosti. Pravičen je na primer tisti oče ali tista mati, ki do svojih otrok ravna dosledno. V podobnih situacijah ravna predvidljivo; dosledno stoji za svojimi prej sprejetimi odločitvami. Stare decisis je tedaj zgolj poseben vidik splošnega pojma primerjalne pravičnosti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄3-4

Nadzor potnikov post-Charlie Hebdo

dr. Aleš Završnik, 22.1.2015

Pravoznanstvo

dr. Aleš Završnik, Pravna praksa, 3-4/2015Po terorističnem napadu na pariško časopisno hišo Charlie Hebdo smo priča novim idejam o ukrepih, ki naj preprečijo teroristična dejanja: vodja britanske obveščevalne službe MI5 Parker predlaga večja vohunska pooblastila; generalni sekretar zveze NATO Stoltenberg poudarja pomen investicij v varnost in obrambo; tretji predlagajo spremembe zakonika o schengenskih mejah; četrti povečanje internetnega nadzora; Britanci napovedujejo omejitve pri uporabi šifrirnih programov za komuniciranje; Avstrija napoveduje nakup novih protiterorističnih oklepnih vozil tipa SQUAD enot; italijanski premier Renzi pa predlaga ustanovitev skupne obveščevalne agencije, kar je naravnost naivno glede na skrbi, ki jo obveščevalne službe kažejo glede gospodarskih interesov nacionalnih držav (na primer tudi francoska, ki je poskrbela za prodajo francoskih vlakov Kitajcem). Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je v neposrednem odzivu na napad zmagovalec v izkoriščanju šoka za krepitev nadzorstvene agende. V prvem odzivu je poudaril, da potrebujemo predvsem izboljšani nadzor letalskih potnikov s panevropskim sistemom PNR (Passenger Name Records).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄1

Meja dopustnega nadzora uporabe interneta in elektronske pošte na delovnem mestu

Lidija Zupančič, 8.1.2015

Delovna razmerja, Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Lidija Zupančič, Pravna praksa, 1/2015Razvoj tehnologije poleg hitrejšega in učinkovitejšega opravljanja dela prinaša tudi nove načine nadzorovanja delavcev. Ima delodajalec zaradi lastninske pravice nad računalnikom pravico do vpogleda v podatke o obiskanih spletnih straneh? Se lahko seznani z vsebino katerekoli elektronske pošte, če je bila ta poslana z računalniške enote, ki je v lasti delodajalca?
<<  Prejšnja | Stran: 1 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(1) 44(2) 36-37(1) 35(1)
33(1) 29-30(1) 24-25(1) 23(1)
20-21(1) 16-17(1) 14(1) 10(1)
7-8(1) 3-4(1) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2015(16)
> Januar(2) > Februar(1) > Marec(1) > April(2) > Maj(1) > Junij(2) > Julij(1) > Avgust(1) > September(2) > November(2) > December(1)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 11. PRAVNOZNANSTVO 12. OSTALO

Avtorji

< Vsi
ABCĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZ Ž

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov