O podjetju O reviji Kontakt Napotki za pripravo prispevkov English
  Arhiv člankov Arhiv člankov | Letna kazala   
 

Literatura

Stran 1 / 2
Dokumenti od 1 do 25 (od skupaj 41)
Publikacija Članek
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Koliko neodvisnosti je dovolj?

mag. Nina Betetto, 10.12.2015

Pravoznanstvo

mag. Nina Betetto, Pravna praksa, 48/2015Če pustimo ob strani sintagmo populističnega diskurza o neodvisnosti sodstva kot privilegiju sodnikov, v civilizirani demokratični družbi nesporno velja, da neodvisnost sodnikom ni podeljena zaradi varstva njih samih, ampak z namenom vladavine prava in je v interesu vseh, ki utemeljeno pričakujejo pravičen in pošten postopek ob upoštevanju načela enakosti vseh državljanov.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Množično financiranje s pravnega zornega kota

Pečar Jan, Bratina Miha, 10.12.2015

Pravoznanstvo

Jan Pečar, Miha Bratina, Pravna praksa, 48/2015Kip svobode je bilo res francosko darilo Združenim državam Amerike, a brez množičnega financiranja bi najverjetneje še nekaj časa "počivalo" v skladišču. Proračun Združenih držav Amerike namreč ni zadostoval za zagotovitev sredstev za postavitev temeljev, na katerih bi mogočna skulptura stala. Vsem poznani Joseph Pulitzer je rešitev videl v zbiranju sredstev s pomočjo kampanje v časopisu The New York World, ki se je na koncu izkazala za uspešno. Pulitzer je tako ob temeljih skulpturi vzpostavil še ene temelje, in sicer temelje množičnemu financiranju, ki v "višave" dviguje številne podjetnike, ki zagonskega kapitala ne bi mogli dobiti drugje. Priljubljenost in pojavne oblike množičnega financiranja strmo naraščajo, a še niso niti blizu svojega vrhunca, ampak so najverjetneje šele na začetku. Z vse večjo razširjenostjo pa se pojavljajo tudi vprašanja, ki jim veljavna pravna ureditev bodisi ni dorasla bodisi pa sami akterji nanjo niso dovolj pozorni in se ne uspejo izogniti težavam, ki bi jih s primerno pravno pomočjo morali vnaprej vsaj zaznati, če že ne uspešno preprečiti. Namen tega članka je na eni strani opozoriti na nekatera pravno problematična področja, ki lahko zagrenijo poslovno življenje zbirateljem sredstev s pomočjo množičnega financiranja, in na drugi strani opozoriti na neprilagojenost pravne ureditve.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Vpliv evropskega prava na sodnike nove Evrope

dr. Vesna Bergant Rakočević, 10.12.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 48/2015Dobrih deset let po veliki širitvi EU na vzhod in petindvajset let po padcu železne zavese je profesor evropskega prava z Univerze v Brugesu Michal Bobek zbral in uredil izredno zanimivo primerjalno študijo o vplivu te razširitve na sodnike, na njihovo miselnost in argumentacijo, na razvoj (nacionalnih) sodnih praks in pravosodnih sistemov v novih postkomunističnih članicah. Gre za EU Law in The Member States. Central European Judges Under the European Influence. The Transformative Power of the EU Revisited (Hart Publishing, Oxford in Portland, Oregon 2015, 449 strani).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄48

Gen - izum ali odkritje

Leon Brčina, 10.12.2015

Intelektualna lastnina

Leon Brčina, Pravna praksa, 48/2015Avstralsko Višje sodišče (High Court of Australia) je sprejelo eno pomembnejših odločitev v primeru D'Arcy proti Myriad Genetics. Podobno je pred njim odločilo Vrhovno sodišče ZDA, in sicer, da ni mogoče podeliti patenta na izolirano nukleinsko kislino (DNK). Je ob teh pomembnih spremembah pri možnosti patentiranja genov prišel čas za premislek tudi v EU?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄44

Pravica do drugega zdravniškega mnenja

Andreja Bogataj, 12.11.2015

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

Andreja Bogataj, Pravna praksa, 44/2015Institut drugega zdravniškega mnenja zagotavlja primerno in kakovostno obravnavo pacienta, hkrati pa preprečuje nepotrebne izdatke solidarne skupnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi napačnih diagnoz oziroma postopkov zdravljenja. V literaturi je zaslediti, da je slovenska ureditev primerjalnopravno precej velikodušna, čemur velja pritrditi zgolj na prvi pogled. Uresničevanje pravice ni doživelo pretiranega uspeha v praksi, kar ob podrobnejši analizi ne preseneča, saj je uveljavljanje pravice do drugega mnenja v zakonu premalo natančno določeno. Iz analize bi lahko celo sklepali, da poskuša veljavna ureditev pacienta od uresničevanja zahteve po drugem mnenju celo odvrniti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Kaznovanje za nespoštovanje

dr. Vesna Bergant Rakočević, 5.11.2015

Šport in organizacije

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 42-43/2015Pred kratkim smo si imeli priložnost ogledati katero od tekem svetovnega prvenstva v ragbiju, zelo zanimivem športu, ki pa je za Slovence še vedno kar precej eksotičen, sploh če ga primerjamo recimo z nogometom. Prav ta primerjava je izredno pomenljiva, kajti na Otoku, rojstnem kraju obeh športov, velja rek, da je "rugbi huliganska igra, ki jo igrajo gentlemani, nogomet pa gentlemanska igra, ki jo igrajo huligani".
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄42-43

Enakopravna obravnava ponudnikov z vidika istovrstnosti kršitve

Milena Basta Trtnik, 5.11.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 42-43/2015V pravni praksi Državne revizijske komisije se je razvilo pravilo, da lahko ponudnik, čigar ponudba je bila sicer označena kot nepopolna, prereka kršitev pri obravnavi izbrane ponudbe v tistih delih ponudbe, v katerih je bila njegova ponudba spoznana kot nepopolna (istovrstne pomanjkljivosti v ponudbah). To pravilo izhaja iz načela enakopravne obravnave ponudnikov, saj naročnik med ponudniki ne sme v nobeni fazi postopka ustvarjati razlikovanja.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄41

Bodo podatki iz EU res našli varnejši pristan v ZDA? Trenutek streznitve

Jelena Burnik, 22.10.2015

Evropska (gospodarska) skupnost (unija), Osebna stanja, državljanstvo, prebivalstvo

Jelena Burnik, Pravna praksa, 41/2015Koliko storitev ameriških ponudnikov informacijskih storitev uporabljate vsak dan? Deset? Ste všteli e-pošto, račune na družbenih omrežjih, prešteli vse neevropske aplikacije na svojem telefonu, jim dodali še operacijske sisteme, pisarniške aplikacije, sisteme za vodenje odnosov s strankami in hrambo v oblaku? Na področju informacijskih storitev je naše vsakdanje življenje v službi in doma prepredeno s storitvami ponudnikov iz ZDA. Ti so do nedavnega naše osebne podatke večinoma varovali tako, kot jim je nalagal dogovor Varni pristan, ki ga je kot ustreznega potrdila Evropska komisija. Nadzorni organi za varstvo osebnih podatkov v državah članicah EU so dogovor upoštevali in ponudnikov, ki so ga spoštovali, niso sami posebej preverjali, čeprav so imeli nekateri glede njegove ustreznosti pomisleke.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Pogodbena kazen za zamudo pri izročitvi računalniške programske opreme

mag. Sanela Brglez, 9.10.2015

Obligacije

mag. Sanela Brglez, Pravna praksa, 39-40/2015Pri pogodbi o izdelavi računalniške programske opreme se stranki praviloma dogovorita za pogodbeno kazen v primeru izvajalčeve zamude z izročitvijo programske opreme. Ker je izdelava programske opreme kompleksen predmet pogodbe, ki je sestavljen iz posameznih časovnih mejnikov in ki zajema številna izpolnitvena ravnanja izvajalca, se v praksi pojavljajo nekatera vprašanja, na katera je treba odgovoriti.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Kontrolni pregled zaradi ugotavljanja invalidnosti

mag. Nataša Belopavlovič, 9.10.2015

POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE, Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 39-40/2015Od strokovne delavke na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje smo dobili informacijo, da lahko Zavod delavca, ki ima priznano III. kategorijo invalidnosti in dela s krajšim delovnim časom od polnega, ponovno pozove na pregled.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄39-40

Esej o usodi resnice (dejanskega stanja) v kazenskem postopku

dr. Ljubo Bavcon, 9.10.2015

Kazniva dejanja in gospodarski prestopki

dr. Ljubo Bavcon, Pravna praksa, 39-40/2015Škoda, da se je zelo zanimivo in tudi pomembno vprašanje o dejanskem stanju (resnici) v kazenskem pravu, ki zadeva tudi pravo nasploh, ustavno, kazensko in upravno pravo še posebej, znova odprlo prav ob politično nabiti zadevi Patria. Zato se je bilo težko znebiti očitka zdaj ene, zdaj druge strani, da se avtor v zadevo vtika zato, ker hoče Janšo izvleči iz šlamastike, in narobe, ker hoče Janšo še globlje potisniti vanjo. Toda zdaj je ta zadeva z zastaranjem končana, in sicer tako, da pušča odprto vprašanje o resnici te zadeve. Zastaranje je splošna, ne samo pravna pridobitev človeške civilizacije in kulture. Zato je za koga dober in za koga drugega slab zaključek kazenske zadeve, ki pa kar kliče po razmišljanju o temi iz naslova tega prispevka.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄36-37

Direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu

Batagelj Kaja, Hergouth Ana, 17.9.2015

Zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje

Kaja Batagelj, Ana Hergouth, Pravna praksa, 36-37/2015Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je v naš pravni red prenesel Direktivo 2011/24/EU o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu. Skoraj dve leti po njenem prenosu v naš pravni red nekatera vprašanja še vedno ostajajo nejasna, med njimi tudi vprašanje, kako naj država ravna v primeru, ko želi pacient prejeti zdravstvene storitve v drugi državi članici, ki so po mnenju države članice zdravstvenega zavarovanja nekakovostne in bi morebiti ogrožale pacientovo zdravje.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄33

Dogovor o poskusnem delu v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas

mag. Nataša Belopavlovič, 27.8.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 33/2015Z delavko bomo sklenili pogodbo o zaposlitvi za določen čas za nadomeščanje začasno odsotne delavke. Ker gre za daljše nadomeščanje, nas zanima, ali se je z novo delavko mogoče dogovoriti za poskusno delo?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄31-32

S tujih knjižnih polic

dr. Vesna Bergant Rakočević, 20.8.2015

Kultura in umetnost

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 31-32/2015 Dispute Resolution in Sport; Athtelts, law and arbitration David McArdle (Routledge, London and New York, 2015, 179 strani) Knjiga nudi poglobljen uvid v prednosti športne arbitraže, ki prek Arbitražnega razsodišča za šp
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄28

Vidik odgovornosti (do) izvajalcev zdravstvene nege

Nerat Barbara, Vujica Beharić Rosanda, 16.7.2015

Zdravstvena in lekarniška dejavnost

dr. Barbara Nerat, Rosanda Vujica-Beharić, Pravna praksa, 28/2015Zagotovo se slehernemu izvajalcu zdravstvene nege, ki avtonomno opravlja zdravstvene storitve v okviru svoje izobrazbe in usposobljenosti, tu in tam (zelo verjetno ob netipičnih konfliktih z odklonsko naravnanimi pacienti) postavi vprašanje, povezano z odgovornostjo: do kod, koliko, za kaj in kako odgovarja za svoje delo. Pri tem kot medicinska sestra ali zdravstveni tehnik zaposleni posameznik praviloma ravna skladno z osebnimi vrednotami (ki se glede na nove izkušnje, znanja in spoznanja velikokrat spreminjajo), moralo in merili obnašanja, ki si jih navsezadnje postavi sam. Poglejmo si možnosti delavcev, zaposlenih v zdravstveni negi, ki jih imajo - glede na svoj poklicni profil in veljavno kazensko zakonodajo - v vlogi oškodovanega ob soočenju s prepovedanimi posledicami dejanja, izvršenega po (samo)volji nasilnega pacienta.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄26

Izraba in prenos letnega dopusta

mag. Nataša Belopavlovič, 2.7.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 26/2015Delavki je ostalo še 20 dni letnega dopusta za leto 2014. Od 14. decembra 2014 do 19. junija 2015 je bila na bolniškem dopustu zaradi poškodbe. Od 20. junija do 30. julija 2015 pa bo delala po štiri ure na dan. Vendar bi za to obdobje rada porabila dopust. Kako je s preostankom lanskega letnega dopusta? Ali ji s 30. junijem 2015 zapade ali pa ga lahko izrabi do 31. decembra 2015?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄23

Začasno in občasno delo študentov

mag. Nataša Belopavlovič, 11.6.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 23/2015• Kje je urejeno študentsko delo, kdo ga lahko opravlja oziroma ali ga lahko opravljajo tudi tuji študentje, ki študirajo pri nas, in pod kakšnimi pogoji?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Predlog ZJN-3

Milena Basta Trtnik, 4.6.2015

PRORAČUN

Milena Basta-Trtnik, Pravna praksa, 22/2015Ministrstvo za javno upravo je 24. aprila 2015 v javno razpravo posredovalo osnutek predloga Zakona o javnem naročanju (ZJN-3). Uveljavitev novega zakona je posledica zahteve Evropske unije po prenosu Direktive 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES. Rok za implementacijo direktiv je 18. april 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Spregled izobrazbe

Nataša Belopavlovič, 4.6.2015

Delovna razmerja

Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 22/2015Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo razvršča dela v tarifne razrede glede na zahtevnost dela in zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v splošnem aktu (7. člen). V drugem odstavku istega člena določa, da razvrstitev del po tej pogodbi ne posega v pristojnost delodajalca, da določi spregled izobrazbe, če kandidat izpolnjuje alternativno določene pogoje, kot so na primer daljše ob delu pridobljene delovne izkušnje. člen 217 Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 5. točki določa, da se z globo kaznuje, kdor sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela (22. člen - delodajalec je dolžan s splošnim aktom določiti pogoje za opravljanje dela na posameznem delovnem mestu oziroma za vrsto dela).
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄22

Ključna vloga prava v liberalizaciji

Denis Baghrizabehi, 4.6.2015

Gospodarske družbe, splošni predpisi

Denis Baghrizabehi, Pravna praksa, 22/2015Liberalizacija je proces, ki poteka tako na evropski kot tudi na nacionalni ravni. Njena učinkovita izvedba brez regulacije ni mogoča. Gre za kompleksen in dolgotrajen proces, v katerega je vključeno več akterjev. Vloga, ki jo v obravnavanem razvoju dogodkov odigra pravo, pa je ključnega pomena. V nakazani smeri je potekala razprava na okrogli mizi Proces liberalizacije v Sloveniji, ki je bila organizirana 21. maja na PF Univerze v Mariboru, v okviru projekta Jean Monnet.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Kako odmeriti letni dopust delavki, ki dela s krajšim delovnim časom

mag. Nataša Belopavlovič, 21.5.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 20-21/2015Smo javni zavod in nas zavezuje Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije. Delavka je začela januarja delati krajši delovni čas po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP-1), in sicer tako, da dela po 20 ur na teden. Delovni čas ima razporejen na tri dni v tednu, in sicer v ponedeljek, sredo in petek. Kako se v tem primeru določi število dni letnega dopusta? Če bi delala polni delovni čas, bi ji pripadalo 27 dni za leto 2015. Ali ji zdaj pripada le delež glede na število delovnih dni ali pa je kako drugače, ker koristi pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva po ZSDP?
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄20-21

Pomilostitveni postopek - hitri postopek?

mag. Nataša Brenk, 21.5.2015

Kazenski postopek

mag. Nataša Brenk, Pravna praksa, 20-21/2015Pomilostitev je akt milosti, o katerem v našem pravnem redu odloča predsednik republike. To pristojnost mu v 107. členu daje Ustava RS. Postopek je urejen v Zakonu o pomilostitvi (ZPom), podrobneje pa delo sodišča v tem postopku določa tudi Navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom. Ureditev postopka v ZPom in omenjenem navodilu v praksi povzroča nekaj težav. Temeljno načelo pomilostitvenega postopka naj bi bilo namreč načelo hitrega obravnavanja. To načelo je v pomilostitvenih postopkih žal vse prevečkrat kršeno, saj zakonska in podzakonska ureditev, kakršni trenutno imamo, praktično onemogočata, da bi ga v praksi spoštovali.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄19

Odpravnina ob upokojitvi

mag. Nataša Belopavlovič, 14.5.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 19/2015Smo javni zavod z omejitvami, ki veljajo za javni sektor. Delavka, javna uslužbenka je dobila izračun, da se 27. marca 2016 lahko starostno upokoji. Takrat bo stara 61 let 10 mesecev in 11 dni ter bo imela 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Delavka se želi upokojiti 31. decembra 2016.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Poskusno delo

mag. Nataša Belopavlovič, 16.4.2015

Delovna razmerja

mag. Nataša Belopavlovič, Pravna praksa, 15/2015Na objavo prostega delovnega mesta se je odzvalo večje število kandidatov, ki izpolnjujejo razpisane pogoje. Izmed kandidatov smo izbrali bodočega sodelavca, zdaj pa nas zanima, ali se lahko z njim dogovorimo za poskusno delo. Poudariti moramo, da poskusno delo v objavi ni bilo predvideno, prav tako pa ni določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest. Če je poskusno delo mogoče uvesti, nas zanima še, na kaj moramo biti posebej pozorni.
Naslovnica
Pravna praksa, 2015⁄15

Cilji in zadetki

dr. Vesna Bergant Rakočević, 16.4.2015

Pravoznanstvo

dr. Vesna Bergant-Rakočević, Pravna praksa, 15/2015Pravkar je začel veljati "sodni peterček", torej sveženj zakonov o spremembah in dopolnitvah petih, recimo temu sistemskih predpisov s področja sodstva oziroma pravosodja. V javnosti se je govorilo celo o mali sodni reformi.
<<  Prejšnja | Stran: 1 2 | Naslednja  >>

Očisti

Publikacije

< VsiPravna praksa
48(4) 44(1) 42-43(2) 41(1)
39-40(3) 36-37(1) 33(1) 31-32(1)
28(1) 26(1) 23(1) 22(3)
20-21(2) 19(1) 15(2) 14(1)
11-12(1) 9(1) 7-8(1) 5(5)
3-4(5) 2(1) 1(1)

Leto objave

< Vsi
2015(41)
> Januar(7) > Februar(6) > Marec(2) > April(3) > Maj(3) > Junij(4) > Julij(2) > Avgust(2) > September(1) > Oktober(4) > November(3) > December(4)

Področja

2. PRAVNA PODROČJA 3. JAVNE FINANCE 4. GOSPODARSKOPRAVNA UREDITEV 7. NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI 9. DELOVNO PRAVO, ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO 10. MEDNARODNO PRAVO 11. PRAVNOZNANSTVO

Avtorji

< Vsi
AB CĆČDĐEFGHIJKLMNOPQRSŠTUVWXYZŽ

 
Splošni pogoji | Izjava o varstvu podatkov